2. Države članice določijo indeks kakovosti zraka, ki se posodablja vsako uro in zajema vsaj žveplov dioksid, dušikov dioksid, delce (PM10 in PM2,5) ter ozon, in prek javnega vira omogočijo dostop do njega na lahko razumljiv način, pod pogojem, da obstaja obveznost spremljanja teh onesnaževal na podlagi te direktive. Ta indeks lahko po potrebi zajema tudi druga onesnaževala. Kolikor je mogoče, je indeks kakovosti zraka primerljiv med vsemi državami članicami in upošteva priporočila SZO. Indeks kakovosti zraka temelji na indeksih kakovosti zraka na evropski ravni, ki jih zagotavlja Evropska agencija za okolje, in vključuje informacije o vplivu na zdravje, vključno z informacijami, prilagojenimi občutljivemu prebivalstvu in ranljivim skupinam. Države članice lahko za izpolnitev zahtev iz tega odstavka kot alternativno možnost uporabijo indeks kakovosti zraka, ki ga zagotovi Evropska agencija za okolje. Če se država članica odloči, da ne bo uporabila indeksa, ki ga zagotovi Evropska agencija za okolje, je na nacionalni ravni na voljo sklic na ta indeks.