PRILOGA II Postopek opredelitve zahtev glede učinkovitosti

PRILOGA II

Postopek opredelitve zahtev glede učinkovitosti

Zahteve, specifične za izdelek, ali horizontalne zahteve glede učinkovitosti se določijo, kot sledi:

na podlagi tehnične, okoljske in ekonomske analize se na trgu izbere več reprezentativnih modelov obravnavanega izdelka ali izdelkov in ugotovijo tehnične možnosti za izboljšanje njegove učinkovitosti v zvezi s parametri izdelka iz Priloge I ob upoštevanju ekonomske izvedljivosti posameznih možnosti in izogibanju kakršnemu koli znatnemu povečanju drugih vplivov na okolje v življenjskem ciklu in znatnemu zmanjšanju učinkovitosti ali uporabnosti za potrošnike.

Z analizo iz prvega odstavka se za obravnavani parameter določijo tudi najučinkovitejši izdelki in tehnologije, razpoložljivi na trgu, ter prihajajoče tehnološke izboljšave.

Pri analizi iz prvega odstavka in določanju zahtev se upoštevajo učinkovitost izdelkov, ki so na voljo na mednarodnih trgih, in referenčna merila, opredeljena v pravu drugih držav.

Na podlagi analize iz prvega odstavka ter ob upoštevanju ekonomske in tehnične izvedljivosti, vključno z razpoložljivostjo ključnih virov in tehnologij, pa tudi možnosti za izboljšave, se opredelijo ravni ali nekvantitativne zahteve.

Morebitna mejna koncentracija za snovi iz Priloge I, točka (f), temelji na poglobljeni analizi trajnostnosti snovi in njihovih opredeljenih alternativ ter nima pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali okolje. Vsaka zahteva glede učinkovitosti snovi iz Priloge I, točka (f), upošteva obstoječe ocene kemijske varnosti, ki so jih v zvezi z zadevnimi snovmi izvedli ustrezni organi Unije, ter merila za kemikalije in materiale, ki so varni in trajnostni po zasnovi, ki jih je razvila Komisija. Predlagane mejne koncentracije upoštevajo tudi vidike izvršljivosti, kot so meje zaznavnosti.

Kadar je ustrezno, se pri analizi iz prvega odstavka upoštevajo verjetni učinki podnebnih sprememb na izdelek v njegovi predvideni življenjski dobi in potencial izdelka za izboljšanje odpornosti proti podnebnim spremembam v njegovem celotnem življenjskem ciklu.

Izvesti je treba analizo občutljivosti za ustrezne dejavnike, kot so cena energije ali drugih virov, strošek surovin in potrebnih tehnologij, stroški proizvodnje, diskontne stopnje in zunanji okoljski stroški, kadar je ustrezno, vključno s preprečenimi emisijami toplogrednih plinov.

Za razvoj analize iz prvega pododstavka se upoštevajo ustrezne informacije, ki so na voljo v okviru drugih dejavnosti Unije, med drugim tudi v obstoječih sektorskih časovnih načrtih iz Uredbe (EU) 2021/1119, ter vključujejo tehnične informacije, ki so bile uporabljene kot podlaga za Uredbo (ES) št. 66/2010, Direktivo 2010/75/EU, tehnična merila za pregled, sprejeta na podlagi Uredbe (EU) 2020/852, in merila EU za zelena javna naročila, ali so bile pridobljene iz njih.

To velja tudi za informacije, ki so na voljo v drugih delih sveta v okviru obstoječih programov za določanje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, s katerimi trgujejo gospodarski partnerji Unije.