Člen 3 Opredelitev pojmov

„ekosistem“ pomeni dinamično celoto rastlinskih in živalskih združb ter združb gliv in mikroorganizmov ter njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota, ter vključuje habitatne tipe, habitate vrst in populacije vrst;

„habitat vrste“ pomeni habitat vrste, kot je opredeljen v členu 1, točka (f), Direktive 92/43/EGS;

„obnova“ pomeni proces aktivne ali pasivne pomoči pri obnovi ekosistema, da bi se izboljšala njegova struktura in funkcije z namenom ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti in odpornosti ekosistema, in sicer z izboljšanjem območja habitatnega tipa na raven dobrega stanja, s ponovno vzpostavitvijo ugodnega referenčnega območja in izboljšanjem habitata vrste na zadostno kakovost in količino v skladu s členom 4(1), (2) in (3) ter členom 5(1), (2) in (3) ter z izpolnitvijo ciljev in obveznosti na podlagi členov 8 do 12, vključno z doseganjem zadovoljivih ravni pri kazalnikih iz členov 8 do 12;

„dobro stanje“ v zvezi z območjem habitatnega tipa pomeni stanje, v katerem ključne značilnosti habitatnega tipa, zlasti njegova struktura, funkcije in značilne vrste ali značilne vrstne sestave, odražajo visoko raven ekološke celovitosti, stabilnosti in odpornosti, potrebnih za zagotovitev njegovega dolgoročnega ohranjanja, ter tako prispevajo k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti habitata, kadar je zadevni habitatni tip naveden v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS, v morskih ekosistemih pa k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;

„dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 5, Direktive 2008/56/ES;

„ugodno stanje ohranjenosti habitata“ pomeni ugodno stanje v smislu člena 1, točka (e), Direktive 92/43/EGS;

„ugodno stanje ohranjenosti vrste“ pomeni ugodno stanje v smislu člena 1, točka (i), Direktive 92/43/EGS;

„ugodno referenčno območje“ pomeni celotno območje habitatnega tipa v določeni biogeografski ali morski regiji na nacionalni ravni, ki se šteje za minimalno potrebno za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja habitatnega tipa in njegovih značilnih vrst ali značilne vrstne sestave, ter vse pomembne ekološke spremembe tega habitatnega tipa v njegovem naravnem območju razširjenosti: sestavljajo ga trenutno območje habitatnega tipa in, če navedeno območje ni zadostno za dolgoročno sposobnost preživetja habitatnega tipa in njegovih značilnih vrst ali značilne vrstne sestave, dodatno območje, potrebno za ponovno vzpostavitev habitatnega tipa; kadar je zadevni habitatni tip naveden v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS, takšna ponovna vzpostavitev prispeva k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitata, v morskih ekosistemih pa k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;

„zadostna kakovost habitata“ pomeni kakovost habitata vrste, ki omogoča izpolnjevanje ekoloških zahtev vrste v katerem koli stadiju njenega biološkega kroga, tako da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojega habitata na svojem naravnem območju razširjenosti, s čimer prispeva k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste iz Priloge II, IV ali V k Direktivi 92/43/EGS in ohranitvi populacij vrst prostoživečih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, v morskih ekosistemih pa prispeva tudi k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;

„zadostna količina habitata“ pomeni količino habitata vrste, ki omogoča izpolnjevanje ekoloških zahtev vrste v katerem koli stadiju njenega biološkega kroga, tako da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojega habitata v njegovem naravnem območju razširjenosti, s čimer prispeva k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste iz Priloge II, IV ali V k Direktivi 92/43/EGS in ohranitvi populacij vrst prostoživečih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, v morskih ekosistemih pa prispeva tudi k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;

„zelo pogost in splošno razširjen habitatni tip“ pomeni habitatni tip, ki se pojavlja v več biogeografskih regijah v Uniji z obsegom več kot 10 000 km2;

„opraševalec“ pomeni prostoživečo žuželko, ki prenaša cvetni prah iz prašnice rastline do pestiča rastline, s čimer omogoča oploditev in nastanek semen;

„upad populacij opraševalcev“ pomeni zmanjševanje številčnosti ali raznovrstnosti opraševalcev ali obeh;

„domorodna drevesna vrsta“ pomeni drevesno vrsto, ki se pojavlja na svojem naravnem preteklem ali sedanjem območju razširjenosti in območju potencialne razširjenosti, tj. na območju razširjenosti, ki ga naravno zaseda ali ki bi ga zasedala brez neposrednega ali posrednega vnosa ali nege ljudi;

„lokalna upravna enota“ pomeni upravno enoto države članice na nizki ravni, ki je nižja od province, regije ali države, ustanovljeno v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (43);

„urbana središča“ in „urbani grozdi“ pomeni teritorialne enote, ki so bile v mestih, manjših mestih in predmestjih razvrščene z uporabo tipologije na podlagi mreže, vzpostavljene v skladu s členom 4b(2) Uredbe (ES) št. 1059/2003;

„mesta“ pomeni lokalne upravne enote, v katerih vsaj 50 % prebivalstva živi v enem ali več urbanih središčih, kar se meri z uporabo stopnje urbanizacije, določene v skladu s členom 4b(3), točka (a), Uredbe (ES) št. 1059/2003;

„manjša mesta in predmestja“ pomeni lokalne upravne enote, v katerih manj kot 50 % prebivalstva živi v urbanem središču, vendar vsaj 50 % prebivalstva živi v urbanem grozdu, kar se meri z uporabo stopnje urbanizacije, določene v skladu s členom 4b(3), točka (a), Uredbe (ES) št. 1059/2003;

„primestna območja“ pomeni območja ob območjih urbanih središč ali urbanih grozdov, ki zajemajo najmanj vsa območja, oddaljena 1 kilometer od zunanjih meja teh urbanih središč ali urbanih grozdov, in so v istem mestu ali manjšem mestu in predmestju kot navedena urbana središča ali urbani grozdi;

„urbana zelena površina“ pomeni celotno površino dreves, grmičevja, trajne zelnate vegetacije, lišajev in mahov, ribnikov in vodotokov v mestih ali manjših mestih in predmestjih, izračunano na podlagi podatkov, ki jih zagotovi storitev Copernicus za spremljanje kopnega v okviru komponente Copernicus Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, in, kadar so na voljo za zadevno državo članico, drugih ustreznih dopolnilnih podatkov, ki jih zagotovi navedena država članica;

„urbani pokrov drevesnih krošenj“ pomeni celotno površino drevesnega pokrova v mestih ter manjših mestih in predmestjih, izračunano na podlagi podatkov o gostoti drevesnega pokrova, ki jih zagotovi storitev Copernicus za spremljanje kopnega v okviru komponente Copernicus Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, in, kadar so na voljo za zadevno državo članico, drugih ustreznih dopolnilnih podatkov, ki jih zagotovi navedena država članica;

„prosto tekoča reka“ pomeni reko ali del reke, katere vzdolžne, prečne in navpične povezljivosti niso ovirane z umetnimi strukturami, ki tvorijo oviro, in katere naravne funkcije pretežno niso prizadete;

„ponovno močenje šotišč“ pomeni pretvorbo izsušenih šotnih tal v mokra šotna tla;

„območje za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“ pomeni območje za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9a, Direktive (EU) 2018/2001.