SECTION 7 VALUATION RULES

Člen 35

1.  Postavki 9 in 10 sredstev je treba vedno vrednotiti kot stalna sredstva. Sredstva, vključena v druge postavke bilance stanja, se vrednotijo kot stalna sredstva, če so namenjena stalni uporabi pri normalnem delovanju podjetij.

2.  Pri sklicevanju na stalna finančna sredstva v oddelku 7 Direktive 78/660/EGS ta izraz v primeru kreditnih institucij pomeni deleže v kapitalu, delnice v odvisnih podjetjih in vrednostne papirje za uporabo na stalni osnovi pri normalnem poteku dejavnosti podjetij.

3.  

Člen 36

1.  Če se prenosni vrednostni papirji, ki niso stalna finančna sredstva, prikažejo v bilanci stanja po nakupni ceni, kreditne institucije v pojasnilih k bilanci razkrijejo razliko med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo na dan bilance stanja.

2.  Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz teh prenosnih vrednostnih papirjev v bilanci stanja po višji tržni vrednosti na dan bilance stanja. Razlika med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 37

1.  Člen 39 Direktive 78/660/EGS se uporablja za vrednotenje posojil kreditnih institucij, njihovih dolžniških vrednostnih papirjev, delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo, ki niso stalna finančna sredstva.

2.  Države članice pa lahko do poznejše uskladitve dovolijo:

Člen 38

1.  Do poznejše uskladitve morajo tiste države članice, ki uporabijo možnost iz člena 37, dovoliti, in tiste države članice, ki te možnosti ne uporabijo, lahko dovolijo uvedbo postavke 6A obveznosti z naslovom „Sklad za splošna bančna tveganja“. Ta postavka vsebuje tiste zneske, za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom.

2.  Čisto stanje povečanja in zmanjšanja „Sklada za splošna bančna tveganja“ se mora prikazati ločeno v izkazu poslovnega izida.

Člen 39

1.  Sredstva in obveznosti, ki se glasijo na tujo valuto, se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se sredstva, ki so stalna finančna sredstva, ter opredmetena osnovna in neopredmetena osnovna sredstva, ki jih ne pokrivajo ali jih posebno ne pokrivajo promptni ali terminski trgi, preračunajo po tečajih, ki veljajo na dan njihove pridobitve.

2.  Nepopolne terminske in promptne devizne transakcije se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja.

Države članice pa lahko zahtevajo preračun terminskih transakcij po terminskem deviznem tečaju, ki velja na dan bilance stanja.

3.  Brez vpliva na člen 29(3) se prikažejo razlike med knjigovodskimi vrednostmi sredstev, obveznosti in terminskih transakcij ter zneski, ki jih ustvari preračun, v skladu z odstavkoma 1 in 2 v izkazu poslovnega izida. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik, ustvarjenih s preračunom, v skladu z odstavkoma 1 in 2, v celoti ali po delih, v rezerve, ki niso na razpolago za razdeljevanje, če nastanejo pri sredstvih, ki so stalna finančna sredstva, pri opredmetenih osnovnih in neopredmetenih osnovnih sredstvih in pri kakršnih koli transakcijah, izpeljanih za pokritje teh sredstev.

4.  Države članice lahko predvidijo, da se pozitivne tečajne razlike iz terminskih transakcij, sredstev ali obveznosti, ki je ne pokrivajo ali je posebej ne pokrivajo druge terminske transakcije ali sredstva ali obveznosti, ne prikažejo v izkazu poslovnega izida.

5.  Če se uporabi metoda iz člena 59 Direktive 78/660/EGS, države članice lahko predvidijo, da se vse razlike pri preračunavanju prenesejo neposredno v rezerve, v celoti ali po delih. Pozitivne in negativne tečajne razlike, prenesene v rezerve, se prikažejo ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.

6.  Države članice zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik iz preračunavanja, ki nastanejo ob konsolidaciji zaradi ponovnega preračunavanja kapitala in rezerv odvisnih podjetij ali deleža kapitala in rezerv iz deleža v kapitalu na začetku obračunskega obdobja, v celoti ali po delih, v konsolidirane rezerve, skupaj z razlikami, ki nastanejo zaradi preračuna kakršnih koli transakcij, izpeljanih za pokritje tega kapitala in rezerv.

7.  Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se prihodki in odhodki odvisnih podjetij in deleži v kapitalu ob konsolidaciji preračunajo po povprečnem deviznem tečaju, ki velja med obračunskim obdobjem.