+SECTION 7 VALUATION RULES
---+Člen 35
------+Article 35 1.
------+Article 35 2.
------+Article 35 3.
---+Člen 36
------+Article 36 1.
------+Article 36 2.
---+Člen 37
------+Article 37 1.
------+Article 37 2.
---+Člen 38
------+Article 38 1.
------+Article 38 2.
---+Člen 39
------+Article 39 1.
------+Article 39 2.
------+Article 39 3.
------+Article 39 4.
------+Article 39 5.
------+Article 39 6.
------+Article 39 7.
|
SECTION 7 VALUATION RULES
SECTION 7 VALUATION RULES
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 35
|
Člen 35 1. Postavki 9 in 10 sredstev je treba vedno vrednotiti kot stalna sredstva. Sredstva, vključena v druge postavke bilance stanja, se vrednotijo kot stalna sredstva, če so namenjena stalni uporabi pri normalnem delovanju podjetij. 2. Pri sklicevanju na stalna finančna sredstva v oddelku 7 Direktive 78/660/EGS ta izraz v primeru kreditnih institucij pomeni deleže v kapitalu, delnice v odvisnih podjetjih in vrednostne papirje za uporabo na stalni osnovi pri normalnem poteku dejavnosti podjetij. 3.
(a) Dolžniški vrednostni papirji, vključno z vrednostnimi papirji s fiksno donosnostjo, ki so stalna finančna sredstva, se v bilanci stanja prikažejo po nakupni ceni. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz takih dolžniških vrednostnih papirjev v bilanci stanja v znesku, vračljivem ob dospelosti.
(b) Če nakupna cena takih dolžniških vrednostnih papirjev preseže znesek, vračljiv ob dospelosti, se mora znesek razlike obračunati kot odhodek izkaza poslovnega izida. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo odpis zneska razlike v obrokih, tako da se popolnoma odpiše do odplačila dolžniških vrednostnih papirjev. Razlika se mora ločeno prikazati v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.
(c) Če je nakupna cena takih dolžniških vrednostnih papirjev nižja od zneska, vračljivega ob dospelosti, lahko države članice zahtevajo ali dovolijo, da se znesek razlike prenese po obrokih v prihodke v obdobju do odplačila. Razlika se mora prikazati ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.
|
|
Člen 36
|
Člen 36 1. Če se prenosni vrednostni papirji, ki niso stalna finančna sredstva, prikažejo v bilanci stanja po nakupni ceni, kreditne institucije v pojasnilih k bilanci razkrijejo razliko med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo na dan bilance stanja. 2. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz teh prenosnih vrednostnih papirjev v bilanci stanja po višji tržni vrednosti na dan bilance stanja. Razlika med nakupno ceno in višjo tržno vrednostjo se razkrije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
|
|
Člen 37
|
Člen 37 1. Člen 39 Direktive 78/660/EGS se uporablja za vrednotenje posojil kreditnih institucij, njihovih dolžniških vrednostnih papirjev, delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivo donosnostjo, ki niso stalna finančna sredstva. 2. Države članice pa lahko do poznejše uskladitve dovolijo:
(a) da se posojila do kreditnih institucij in strank (postavki 3 in 4 sredstev) in dolžniške vrednostne papirje, delnice ter druge vrednostne papirje s spremenljivo donosnostjo iz postavk 5 in 6 sredstev, ki niso niti stalna finančna sredstva, kakor je opredeljeno v členu 35(2), niti niso vključena v trgovalni portfelj, prikažejo po nižji vrednosti od tiste, ki bi izvirala iz uporabe člena 39(1) Direktive 78/660/EGS, če to zahteva varnost poslovanja, ki jo narekujejo posebna tveganja, povezana z bančništvom. Kljub temu pa razlika med obema vrednostma ne sme biti večja od 4 % zgoraj navedenega skupnega zneska sredstev po uporabi prej navedenega člena 39;
(b) da se ohrani nižja vrednost, ki izhaja iz uporabe pododstavka (a), dokler se kreditna institucija ne odloči za popravek;
(c) če država članica izvaja možnost iz pododstavka (a), se ne uporablja niti člen 36(1) pričujoče direktive niti člen 40(2) Direktive 78/660/EGS.
|
|
Člen 38
|
Člen 38 1. Do poznejše uskladitve morajo tiste države članice, ki uporabijo možnost iz člena 37, dovoliti, in tiste države članice, ki te možnosti ne uporabijo, lahko dovolijo uvedbo postavke 6A obveznosti z naslovom „Sklad za splošna bančna tveganja“. Ta postavka vsebuje tiste zneske, za katere se kreditna institucija odloči, da jih izloči za pokritje takih tveganj, če to zahtevajo posebna tveganja, povezana z bančništvom. 2. Čisto stanje povečanja in zmanjšanja „Sklada za splošna bančna tveganja“ se mora prikazati ločeno v izkazu poslovnega izida.
|
|
Člen 39
|
Člen 39 1. Sredstva in obveznosti, ki se glasijo na tujo valuto, se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se sredstva, ki so stalna finančna sredstva, ter opredmetena osnovna in neopredmetena osnovna sredstva, ki jih ne pokrivajo ali jih posebno ne pokrivajo promptni ali terminski trgi, preračunajo po tečajih, ki veljajo na dan njihove pridobitve. 2. Nepopolne terminske in promptne devizne transakcije se preračunajo po promptnem menjalnem tečaju na dan bilance stanja. Države članice pa lahko zahtevajo preračun terminskih transakcij po terminskem deviznem tečaju, ki velja na dan bilance stanja. 3. Brez vpliva na člen 29(3) se prikažejo razlike med knjigovodskimi vrednostmi sredstev, obveznosti in terminskih transakcij ter zneski, ki jih ustvari preračun, v skladu z odstavkoma 1 in 2 v izkazu poslovnega izida. Države članice pa lahko zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik, ustvarjenih s preračunom, v skladu z odstavkoma 1 in 2, v celoti ali po delih, v rezerve, ki niso na razpolago za razdeljevanje, če nastanejo pri sredstvih, ki so stalna finančna sredstva, pri opredmetenih osnovnih in neopredmetenih osnovnih sredstvih in pri kakršnih koli transakcijah, izpeljanih za pokritje teh sredstev. 4. Države članice lahko predvidijo, da se pozitivne tečajne razlike iz terminskih transakcij, sredstev ali obveznosti, ki je ne pokrivajo ali je posebej ne pokrivajo druge terminske transakcije ali sredstva ali obveznosti, ne prikažejo v izkazu poslovnega izida. 5. Če se uporabi metoda iz člena 59 Direktive 78/660/EGS, države članice lahko predvidijo, da se vse razlike pri preračunavanju prenesejo neposredno v rezerve, v celoti ali po delih. Pozitivne in negativne tečajne razlike, prenesene v rezerve, se prikažejo ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom. 6. Države članice zahtevajo ali dovolijo vključitev razlik iz preračunavanja, ki nastanejo ob konsolidaciji zaradi ponovnega preračunavanja kapitala in rezerv odvisnih podjetij ali deleža kapitala in rezerv iz deleža v kapitalu na začetku obračunskega obdobja, v celoti ali po delih, v konsolidirane rezerve, skupaj z razlikami, ki nastanejo zaradi preračuna kakršnih koli transakcij, izpeljanih za pokritje tega kapitala in rezerv. 7. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se prihodki in odhodki odvisnih podjetij in deleži v kapitalu ob konsolidaciji preračunajo po povprečnem deviznem tečaju, ki velja med obračunskim obdobjem.
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 05.09.2006 00:00:00 -Doknr: CELEX:31986L0635
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|