|
+PRILOGA VII Meritve na glavnih merilnih mestih in meritve masne koncentracije, kemijske sestave PM 2,5 , prekurzorjev ozona in ultrafinih delcev |
PRILOGA VII Meritve na glavnih merilnih mestih in meritve masne koncentracije, kemijske sestave PM 2,5 , prekurzorjev ozona in ultrafinih delcevPRILOGA VII Meritve na glavnih merilnih mestih in meritve masne koncentracije, kemijske sestave PM2,5, prekurzorjev ozona in ultrafinih delcev Oddelek 1 – Meritve onesnaževal na glavnih merilnih mestih Meritve na vseh glavnih merilnih mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in neizpostavljenem podeželskem okolju vključujejo onesnaževala iz tabel 1 in 2. Tabela 1 – Onesnaževala, ki se merijo na glavnih merilnih mestih v neizpostavljenem mestnem okolju
Tabela 2 – Onesnaževala, ki se merijo na glavnih merilnih mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju
Tabela 3 – Onesnaževala, za katera se priporoča merjenje na glavnih merilnih mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in v neizpostavljenem podeželskem okolju, če niso zajeta v zahtevah iz tabel 1 in 2
Oddelek 2 – Meritve masne koncentracije in kemijske sestave PM2,5 A. Cilji Glavni cilj takih meritev je zagotoviti, da so na voljo ustrezni podatki o ravneh na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju. Ti podatki so bistveni za presojo povečanih ravni na bolj onesnaženih območjih (kakor so neizpostavljeno mestno okolje, žariščne točke onesnaženosti zraka, industrijski predeli ali prometno obremenjeni predeli), za oceno možnega povečanja onesnaženosti zaradi prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje in za podporo analize porazdelitve virov ter za razumevanje posebnih onesnaževal, kakor so delci. Nadalje je to bistveno za večjo uporabo modeliranja tudi na mestnih območjih. B. Snovi Meritev PM2,5 vključuje vsaj celotno masno koncentracijo in koncentracije ustreznih spojin za označitev njene kemijske sestave. Vključi se tudi vsaj spodaj navedena kemijska sestava.
C. Umestitev vzorčevalnih mest Meritve se izvajajo na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju in v neizpostavljenem podeželskem okolju v skladu s Prilogo IV. Oddelek 3 – Meritve prekurzorjev ozona A. Cilji Glavni cilji meritev prekurzorjev ozona so analizirati vse trende prekurzorjev ozona, preverjati učinkovitost strategij za zmanjševanje emisij, preverjati doslednost popisov emisij, pripomoči k razumevanju procesov nastajanja ozona in širjenja prekurzorjev, kot tudi razumevanju uporabe fotokemičnih modelov, ter povezati vire emisij z opaženimi koncentracijami onesnaževal. B. Snovi Merjenje prekurzorjev ozona vključuje vsaj dušikove okside (NO in NO2) in po potrebi metan (CH4) ter hlapne organske spojine (HOS). Izbira posameznih spojin, ki se merijo, je odvisna od zastavljenega cilja in se lahko po potrebi dopolni z drugimi spojinami. Države članice lahko uporabijo metodo, za katero menijo, da je primerna za zastavljeni cilj. Referenčna metoda iz Priloge VI se uporablja za dušikov dioksid in dušikove okside. Seznam hlapnih organskih spojin, priporočenih za merjenje, je naveden spodaj:
C. Umestitev vzorčevalnih mest Meritve se opravljajo na vzorčevalnih mestih, ki so postavljena v skladu z zahtevami te direktive in veljajo za primerna glede na cilje spremljanja iz točke A tega oddelka. Oddelek 4 – Meritve ultrafinih delcev A. Cilji Cilj takih meritev je zagotoviti, da so na voljo ustrezne informacije na lokacijah, kjer se pojavljajo visoke koncentracije ultrafinih delcev in na katere večinoma vplivajo viri iz zračnega, vodnega ali cestnega prometa (kot so letališča, pristanišča ali ceste), industrijski predeli ali ogrevanje gospodinjstev. Te informacije so primerne za presojanje višjih ravni koncentracij ultrafinih delcev iz navedenih virov. B. Snovi Ultrafini delci. C. Umestitev vzorčevalnih mest Vzorčevalna mesta se določijo v skladu s prilogama IV in V na lokaciji, kjer je verjetno, da se bodo pojavile visoke koncentracije ultrafinih delcev in ki je v smeri vetra glavnih virov v ustrezni prevladujoči smeri vetra teh virov. (1) Benzo(a)piren in drugi policiklični aromatski ogljikovodiki iz člena 9(8). (2) Kadar umestitev glavnega merilnega mesta v neizpostavljeno mestno okolje ne omogoča uporabe smernic in meril EMEP v skladu s točko C, točka (f), Priloge IV, se lahko ustrezna meritev usedanja izvede na ločenem mestu spremljanja v neizpostavljenem mestnem okolju na območju reprezentativnosti. (3) Benzo(a)piren in drugi policiklični aromatski ogljikovodiki iz člena 9(8). 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||