POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

„omrežni in informacijski sistem“ pomeni:

„varnost omrežnih in informacijskih sistemov“ pomeni zmožnost omrežnih in informacijskih sistemov, da na določeni ravni zaupanja preprečijo vsak dogodek, ki lahko ogrozi razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali storitev, ki jih ti omrežni in informacijski sistemi zagotavljajo ali so prek njih dostopni;

„kibernetska varnost“ pomeni kibernetsko varnost, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2019/881;

„nacionalna strategija za kibernetsko varnost“ pomeni skladen okvir države članice, ki določa strateške cilje in prednostne naloge na področju kibernetske varnosti in upravljanja za njihovo uresničitev v tej državi članici;

„skorajšnji incident“ pomeni dogodek, ki bi lahko ogrozil razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali storitev, ki jih omrežni in informacijski sistemi zagotavljajo ali so prek njih dostopni, vendar se je uspešno preprečilo, da bi se ta dogodek uresničil, ali se ni uresničil;

„incident“ pomeni dogodek, ki ogroža razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali storitev, ki jih ti omrežni in informacijski sistemi zagotavljajo ali so prek njih dostopni;

„kibernetski incident velikih razsežnosti“ pomeni incident, ki povzroči motnjo, ki presega zmožnost države članice za odziv nanj, ali incident, ki pomembno vpliva na vsaj dve državi članici;

„obvladovanje incidentov“ pomeni vsa dejanja in postopke, namenjene preprečevanju, odkrivanju, analizi in zajezitvi incidentov ali odzivanju nanje in okrevanju po njih;

„tveganje“ pomeni možnost izgube ali motnje zaradi incidenta ter je izraženo kot kombinacija razsežnosti izgube ali motnje in verjetnosti, da bi do incidenta prišlo;

„kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, kot je opredeljena v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2019/881;

„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, za katero se glede na njene tehnične značilnosti lahko domneva, da bi lahko resno vplivala na omrežne in informacijske sisteme subjekta ali na uporabnike njegovih storitev tako da bi povzročila znatno premoženjsko ali nepremoženjsko škodo;

„proizvod IKT“ pomeni proizvod IKT, kot je opredeljen v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2019/881;

„storitev IKT“ pomeni storitev IKT, kot je opredeljena v členu 2, točka 13, Uredbe (EU) 2019/881;

„postopek IKT“ pomeni postopek IKT, kot je opredeljen v členu 2, točka 14, Uredbe (EU) 2019/881;

„ranljivost“ pomeni pomanjkljivost, dovzetnost ali napako proizvoda IKT ali storitve IKT, ki jo kibernetska grožnja lahko izkoristi;

„standard“ pomeni standard, kot je opredeljen v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

„tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) št. 1025/2012;

„stičišče omrežij“ pomeni omrežno zmogljivost, ki omogoča medsebojno povezavo več kot dveh neodvisnih omrežij (avtonomnih sistemov), predvsem zaradi izmenjave internetnega prometa, ki zagotavlja medsebojno povezavo zgolj avtonomnim sistemom in ki ne zahteva, da izmenjava internetnega prometa med katerima koli sodelujočima avtonomnima sistemoma prehaja prek tretjega avtonomnega sistema, in ne spreminja takšnega prometa ali kako drugače posega vanj;

„sistem domenskih imen“ ali „DNS“ pomeni hierarhično porazdeljen sistem dodeljevanja imen, ki omogoča identifikacijo internetnih storitev in virov ter napravam končnih uporabnikov omogoča, da z uporabo internetnih storitev usmerjanja in povezljivosti dostopajo do teh storitev in virov;

„ponudnik storitev DNS“ pomeni subjekt, ki opravlja:

„register vrhnjih domenskih imen“ ali „register TLD imen“ pomeni subjekt, ki mu je bila dodeljena določena vrhnja domena in je odgovoren za njeno upravljanje, vključno z registracijo domenskih imen pod vrhnjo domeno in tehničnim upravljanjem vrhnje domene, vključno z upravljanjem njenih imenskih strežnikov, vzdrževanjem njenih podatkovnih zbirk in porazdelitvijo datotek območij vrhnje domene po imenskih strežnikih, ne glede na to, ali katero od teh dejavnosti subjekt izvaja sam ali jo izvajajo zunanji izvajalci, izključeni pa so primeri, v katerih register TLD imen uporablja vrhnja domenska imena zgolj za lastne potrebe;

„subjekt, ki opravlja storitve registracije domenskih imen“ pomeni registratorja ali zastopnika, ki deluje v imenu registratorja, kot je ponudnik storitev registracije za zasebnost ali pooblaščenec ali preprodajalec;

„digitalna storitev“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

„storitev zaupanja“ pomeni storitev zaupanja, kot je opredeljena v členu 3, točka 16, Uredbe (EU) št. 910/2014;

„ponudnik storitev zaupanja“ pomeni ponudnika storitev zaupanja, kot je opredeljen v členu 3, točka 19, Uredbe (EU) št. 910/2014;

„kvalificirana storitev zaupanja“ pomeni kvalificirano storitev zaupanja, kot je opredeljena v členu 3, točka 17, Uredbe (EU) št. 910/2014;

„ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja“ pomeni ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, kot je opredeljen v členu 3, točka 20, Uredbe (EU) št. 910/2014;

„spletna tržnica“ pomeni spletno tržnico, kot je opredeljena v členu 2, točka (n), Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

„spletni iskalnik“ pomeni spletni iskalnik, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 );

„storitev v oblaku“ pomeni digitalno storitev, ki omogoča upravljanje na zahtevo in širok oddaljeni dostop do prožnega in po obsegu prilagodljivega nabora deljivih računalniških virov, tudi kadar so ti viri porazdeljeni na več lokacijah;

„storitev podatkovnega centra“ pomeni storitev, ki vključuje strukture ali skupine struktur, namenjene centralizirani namestitvi, medsebojnemu povezovanju in delovanju opreme za informacijsko tehnologijo in omrežne opreme za storitve shranjevanja, obdelave in prenosa podatkov skupaj z vsemi zmogljivostmi in infrastrukturami za distribucijo električne energije in okoljski nadzor;

„omrežje za dostavo vsebin“ pomeni mrežo geografsko porazdeljenih strežnikov za zagotavljanje visoke razpoložljivosti, dostopnosti ali hitre dostave digitalnih vsebin in storitev uporabnikom interneta v imenu ponudnikov vsebin in storitev;

„platforma za storitve družbenega mreženja“ pomeni platformo, ki končnim uporabnikom omogoča, da se povezujejo, si izmenjujejo vsebine, se spoznavajo in komunicirajo med seboj prek več naprav ter zlasti prek klepetov, objav, videoposnetkov in priporočil;

„predstavnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je izrecno imenovana, da deluje v imenu ponudnika storitev DNS, registra TLD imen, subjekta, ki opravlja storitve registracije domenskih imen, ponudnika storitev računalništva v oblaku, ponudnika storitev podatkovnega centra, ponudnika omrežja za dostavo vsebine, ponudnika upravljanih storitev, ponudnika upravljanih varnostnih storitev ali ponudnika spletne tržnice, spletnega iskalnika ali platforme za storitve družbenega mreženja, ki nima sedeža v Uniji, s katerim lahko pristojni organ ali skupina CSIRT vzpostavi stik namesto s samim subjektom, kar zadeva obveznosti tega subjekta na podlagi te direktive;

„subjekt javne uprave“ pomeni subjekt, ki je v državi članici v skladu z nacionalnim pravom priznan kot tak, razen sodstva, parlamentov ali centralnih bank, in ki izpolnjuje naslednja merila:

„javno elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni javno elektronsko komunikacijsko omrežje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 8, Direktive (EU) 2018/1972;

„elektronska komunikacijska storitev“ pomeni elektronsko komunikacijsko storitev, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2018/1972;

„subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je ustanovljena in priznana kot taka po nacionalnem pravu njenega kraja sedeža ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti;

„ponudnik upravljanih storitev“ pomeni subjekt, ki opravlja storitve v zvezi z namestitvijo, upravljanjem, delovanjem ali vzdrževanjem izdelkov, omrežij, infrastrukture, aplikacij IKT ali katerih koli drugih omrežnih in informacijskih sistemov, in sicer s pomočjo ali aktivnim upravljanjem, ki se izvaja bodisi v prostorih strank bodisi na daljavo;

„ponudnik upravljanih varnostnih storitev“ pomeni ponudnika upravljanih storitev, ki izvaja ali opravlja pomoč za dejavnosti, povezane z obvladovanjem tveganj za kibernetsko varnost;

„raziskovalna organizacija“ pomeni subjekt, katerega glavni cilj je izvajati uporabne raziskave ali eksperimentalni razvoj z namenom uporabe rezultatov teh raziskav v komercialne namene, vendar ne vključuje izobraževalnih ustanov.