Naslov VI – Upravljanje neprekinjenega poslovanja

Institucije bi morale vzpostaviti načrt za smotrno upravljanje neprekinjenega poslovanja in njegovo okrevanje za zagotovitev svoje sposobnosti neprekinjenega delovanja in omejitve izgub v primeru resne motnje poslovanja.

Institucije lahko vzpostavijo posebno neodvisno funkcijo neprekinjenega poslovanja, na primer v okviru funkcije upravljanja tveganj⁴¹ .

⁴¹ Glej tudi člen 312 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Poslovanje instit ucije temelji na več ključnih virih (na primer informacijskih sistemih, vključno s storitvami v oblaku, komunikacijskih sistemih, ključnih zaposlenih in zgradbah). Namen upravljanja neprekinjenega poslovanja je zmanjšati operativne, finančne in pravne posl edice, posledice za ugled in druge materialne posledice, ki so posledica nesreče ali daljše prekinitve teh virov ter posledične motnje običajnih poslovnih postopkov institucije. Drugi ukrepi upravljanja tveganj so lahko namenjeni zmanjševanju verjetnosti t akih dogodkov ali prenosu njihovega finančnega vpliva (na primer z zavarovanjem) na tretje osebe.

Institucija bi morala za vzpostavitev načrta smotrnega upravljanja neprekinjenega poslovanja skrbno analizirati svojo izpostavljenost resnim motnjam poslovanja in dejavnike tveganja zanjo ter (kvantitativno in kvalitativno) oceniti njihov potencialni vpliv, pri čemer uporabi notranje in/ali zunanje podatke ter analizo scenarijev. Ta analiza bi morala zajemati vsa poslovna področja in notranje enote, vključno s funkcijo upravljanja tveganj, ter upoštevati njihovo medsebojno odvisnost. Rezultati analize bi morali prispevati k opredelitvi prednostnih nalog in ciljev za okrevanje institucije.

Institucija bi morala na podlagi zgornje analize vzpostaviti:

• a. krizne načrte in načrte neprekinjenega poslovanja za zagotovitev, da se institucija ustrezno odzove na nujne primere in je sposobna ohraniti svoje najpomembnejše poslovne dejavnosti v primeru motenj običajnih poslovnih postopkov, in
• b. načrte okrevanja za ključne vire, ki ji omogočajo ponovno vzpostavitev običajnih poslovnih postopkov v ustreznem časovnem okviru. Kakršno koli preostalo tveganje zaradi morebitnih motenj poslovanja bi moralo biti v skladu s pripravljenostjo institucije za prevzemanje tveganj.

Krizne načrte, načrte neprekinjenega poslovanja in načrte okrevanja bi bilo treba dokumentirati in jih skrbno izvajati. Dokumentacija bi morala biti na razpolago v okviru poslovnih področij, notranjih enot in funkcije upravljanja tveganj ter shranjena v sistemih, ki so fizično ločeni in so v primeru nepredvidenih dogodkov takoj dostopni. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno usposabljanje. Načrte bi bilo treba redno testirati in posodabljati. Vsa sporna vprašanja ali napake, ki se pojavijo pri testih, bi bilo treba dokumentirati in analizirati, načrte pa ustrezno pregledati.