Za fizična tveganja:

Institucije bi morale upoštevati akutna tveganja, ki izhajajo iz vse večje pogostosti in teže ekstremnih podnebnih ali vremenskih dogodkov (kot so vročinski valovi, poplave ali onesnaženost vodnih virov), in kronična tveganja, ki izhajajo iz dolgoročnih sprememb podnebnih in vremenskih vzorcev (kot so naraščajoče povprečne temperature, dvig morske gladine ali zmanjšanje opraševanja).

Mikroekonomski kanali:

• • na dobičkonosnost podjetij vplivajo resne motnje v poslovanju ali vrednostni verigi zaradi zelo neugodnih okoljskih razmer, postopnega poslabševanja delovnih pogojev ali naraščajočih stroškov (npr. stroški prilagajanja, cena ključnih vložkov);
• • na dohodek gospodinjstev vplivajo okoljske motnje, postopno slabšanje gospodarskih dejavnosti ali vpliv na zdravje;
• • sredstva podjetij ali premoženje gospodinjstev so poškodovani zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ali se postopoma poslabšujejo (npr. krčenje in nabrekanje gline);
• • podjetja in gospodinjstva nosijo višje stroške vzdrževanja in prilagajanja ali celo stroške obnove.

Makroekonomski kanali:

• • posredni učinki zelo neugodnih vremenskih razmer, onesnaženj, pomanjkanja vode ter drugih učinkov globalnega segrevanja in degradacije ekosistemov na celotno gospodarstvo določenega geografskega območja;
• • večje spremembe cen zaradi pretresov na strani ponudbe, ki povzročajo inflacijski pritisk;
• • zmanjšana produktivnost delovne sile in posledice za zdravje;
• • motnje v dobavni verigi in pomanjkanje virov;
• • migracije in razseljevanje.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/