Člen 400 2.

krite obveznice iz člena 129;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, kadar bi bila zadevnim terjatvam v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %, ter druge izpostavljenosti do zadevnih enot regionalne ali lokalne ravni držav ali izpostavljenosti, za katere jamčijo zadevne enote, terjatvam do katerih bi bila v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 dodeljena utež tveganja 20 %;

izpostavljenosti institucije, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do njene nadrejene osebe, do drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali do lastnih podrejenih družb in iz naslova kvalificiranih deležev, če so te družbe predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo, Direktivo 2002/87/ES ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi; izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo teh meril, se ne glede na to, ali so izvzete iz člena 395(1) te uredbe ali ne, obravnavajo kot izpostavljenosti do tretje osebe;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti, vključno z udeležbami ali drugimi vrstami deležev, do regionalnih ali centralnih kreditnih institucij, s katerimi je kreditna institucija povezana v mrežo v skladu z zakonskimi ali statutarnimi določbami in ki so na podlagi teh določb odgovorne za operacije kliringa gotovinskih transakcij v okviru mreže;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti kreditnih institucij, od katerih ena posluje na nekonkurenčni osnovi in zagotavlja kredite ali jamči zanje na podlagi zakonsko določenih programov ali svojih statutov za spodbujanje določenih gospodarskih sektorjev pod določeno obliko vladnega nadzora ter z omejitvami glede uporabe kreditov, do kreditnih institucij, če te izpostavljenosti izhajajo iz takih kreditov ali jamstev za take kredite, ki se prek kreditnih institucij prenesejo na upravičence;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij, če zadevne izpostavljenosti niso del kapitala takih institucij, ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne in niso denominirane v glavni trgovalni valuti;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do centralnih bank v obliki zahtevanih minimalnih rezerv, ki se hranijo v teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah;

aktivne postavke, ki predstavljajo terjatve do enot centralnih ravni države v obliki zakonsko predpisanih likvidnostnih zahtev v državne vrednostne papirje, ki so denominirani in vplačani v njihovih nacionalnih valutah, če je po presoji pristojnega organa bonitetna ocena zadevnih enot centralne ravni države, ki je določena s strani imenovane ECAI, naložbeni razred;

50 % dokumentarnih akreditivov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 4 in nečrpanih kreditnih poslov, ki so v Prilogi I razvrščeni med zunajbilančne postavke v skupini 3, z originalno zapadlostjo do največ enega leta in če se s tem strinjajo pristojni organi, 80 % jamstev, ki niso jamstva za kredite ter imajo zakonsko ali regulativno podlago in jih za svoje člane dajejo vzajemne jamstvene sheme s statusom kreditnih institucij;

zakonsko zahtevana jamstva, ki se uporabljajo, ko se hipotekarni kredit, financiran z izdajo hipotekarnih obveznic, izplača hipotekarnemu kreditojemalcu pred dokončnim vpisom hipoteke v zemljiško knjigo, pod pogojem, da to jamstvo ni uporabljeno za zmanjševanje tveganja pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti;

izpostavljenosti iz naslova zavarovanja s premoženjem ali jamstva za stanovanjske kredite, ki ga zagotovi primeren dajalec zavarovanja iz člena 201, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih:

izpostavljenosti iz naslova jamstva za uradno podprte izvozne kredite, ki ga zagotovi izvozna agencija, ki izpolnjuje pogoje za bonitetno oceno, ki ustreza vsaj nižji kreditni stopnji od naslednjih: