Člen 30 Sodelovanje s tretjimi državami

Komisija v imenu Unije in zainteresirane države članice v okviru svojih pristojnosti uporabljajo usklajen pristop z državami proizvajalkami in njihovimi deli, ki jih zadeva ta uredba, zlasti s tistimi, ki so v skladu s členom 29 razvrščene kot države z visokim tveganjem, in sicer z uporabo obstoječih in prihodnjih partnerstev ter drugih ustreznih mehanizmov sodelovanja, da bi skupaj obravnavali temeljne vzroke krčenja in degradacije gozdov. Komisija razvije celovit strateški okvir Unije za to sodelovanje in razmisli o možnostih za uporabo vseh ustreznih instrumentov Unije. Ta partnerstva in mehanizmi sodelovanja so osredotočeni na ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo gozdov, krčenje in degradacijo gozdov ter prehod na trajnostno proizvodnjo, potrošnjo in obdelavo primarnih proizvodov ter načine trgovanja z njimi. Partnerstva in mehanizmi sodelovanja lahko vključujejo strukturirane dialoge, upravne dogovore in obstoječe sporazume ali njihove določbe ter skupne časovne načrte, ki omogočajo prehod na kmetijsko proizvodnjo, ki omogoča skladnost s to uredbo, pri čemer se posebna pozornost nameni potrebam domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in malih kmetov ter zagotovi sodelovanje vseh zainteresiranih akterjev.

Partnerstva in sodelovanje omogočajo polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi, ženskami, zasebnim sektorjem, tudi z mikropodjetji in drugimi MSP ter malimi kmeti. Partnerstva in sodelovanje poleg tega podpirajo ali začenjajo vključujoč in participativen dialog o postopkih nacionalnih pravnih reform in reform upravljanja, da bi izboljšali upravljanje na področju gozdov in obravnavali domače dejavnike, ki prispevajo h krčenju gozdov.

Partnerstva in sodelovanje spodbujajo oblikovanje postopkov celostnega načrtovanja rabe zemljišč, ustrezne zakonodaje držav proizvodnje, procesov z več deležniki, davčnih ali trgovinskih spodbud in drugih ustreznih orodij za izboljšanje ohranjanja gozdov in biotske raznovrstnosti, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in obnove gozdov, odpravo spreminjanja gozdov in občutljivih ekosistemov v zemljišča druge rabe, optimizacijo koristi za krajino, varnost zemljiških pravic, kmetijsko produktivnost in konkurenčnost, preglednost dobavnih verig, krepitev pravic od gozdov odvisnih skupnosti, vključno z malimi kmeti, lokalnimi skupnostmi in domorodnimi ljudstvi, katerih pravice so določene v Deklaraciji ZN o pravicah domorodnih ljudstev, ter zagotavljanje dostopa javnosti do dokumentov o gospodarjenju z gozdovi in drugih ustreznih informacij.

Komisija v imenu Unije ali države članice ali oboji v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo v mednarodnih dvostranskih in večstranskih razpravah o politikah in ukrepih za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, tudi v večstranskih forumih, kot so Konvencija o biološki raznovrstnosti, FAO, Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji, Skupščina ZN za okolje, Forum ZN za gozdove, UNFCCC, STO ter skupini G7 in G20. Tako sodelovanje vključuje spodbujanje prehoda na trajnostno kmetijsko proizvodnjo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter razvoj preglednih in trajnostnih dobavnih verig, ter nadaljnja prizadevanja za opredelitev in dogovor o trdnih standardih in opredelitvah, ki zagotavljajo visoko raven varstva gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter povezanih človekovih pravic.

Komisija v imenu Unije in zainteresirane države članice v okviru svojih pristojnosti vzpostavijo dialog in sodelovanje z drugimi večjimi državami porabnicami, da bi spodbujali sprejetje ambicioznih zahtev za čim večje zmanjšanje prispevka teh držav h krčenju in degradaciji gozdov ter enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni.