DIREKTIVA (EU) 2024/1203 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. aprila 2024 o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi direktiv 2008/99/ES in 2009/123/ES

Člen 1

Ta direktiva določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij za učinkovitejše varstvo okolja ter glede ukrepov za preprečevanje okoljske kriminalitete in boj proti njej ter učinkovito izvrševanje okoljskega prava Unije.

Člen 8

V kolikor naslednje okoliščine niso med sestavnimi elementi kaznivih dejanj iz člena 3, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v zvezi z zadevnimi kaznivimi dejanji iz členov 3 in 4, ena ali več naslednjih okoliščin lahko, v skladu z nacionalnim pravom, šteje za obteževalno okoliščino:

Obteževalna okoliščina iz točke (a) tega člena se ne uporablja za kazniva dejanja, zajeta v členu 3(3).

Člen 9

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v zvezi z zadevnimi kaznivimi dejanji iz členov 3 in 4 ena ali več naslednjih okoliščin lahko, v skladu z nacionalnim pravom šteje za olajševalno okoliščino:

Člen 10

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi omogočijo spremljanje, identifikacijo, začasno zavarovanje in odvzem predmetov, uporabljenih za kazniva dejanja iz členov 3 in 4, ter premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji iz členov 3 in 4.

Države članice, ki jih zavezuje Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ), sprejmejo ukrepe iz prvega odstavka v skladu z navedeno direktivo.

Člen 13

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so za preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj iz členov 3 in 4 na voljo učinkovita in sorazmerna preiskovalna orodja. Po potrebi ta orodja zajemajo posebna preiskovalna orodja, kot so tista, ki se uporabljajo pri boju zoper organizirani kriminal ali v drugih primerih hudih kaznivih dejanj.

Člen 14

Brez poseganja v Direktivo (EU) 2019/1937 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsem osebam, ki prijavijo kazniva dejanja iz členov 3 in 4 te direktive, predložijo dokaze ali kako drugače sodelujejo s pristojnimi organi, zagotovi dostop do ukrepov podpore in pomoči v okviru kazenskih postopkov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 15

Države članice zagotovijo, da imajo osebe, na katere vplivajo ali bi lahko vplivala kazniva dejanja iz členov 3 in 4 te direktive, in osebe, ki imajo zadosten interes ali ki uveljavljajo kršeno pravico, ter nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve na podlagi nacionalnega prava, ustrezne procesne pravice v postopkih v zvezi s temi kaznivimi dejanji, kadar take procesne pravice za zadevno javnost obstajajo v državi članici v postopkih v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, na primer kot civilna stranka. V takih primerih države članice v skladu s svojim nacionalnim pravom tudi zagotovijo, da se informacije o poteku postopkov delijo z zadevno javnostjo, kadar se to počne v okviru postopkov v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji.

Člen 16

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kot so informacijske kampanje in kampanje za ozaveščanje, namenjene zadevnim deležnikom iz javnega in zasebnega sektorja, ter raziskovalni in izobraževalni programi, katerih cilj je zmanjšati število kaznivih dejanj zoper okolje in zmanjšati tveganje za okoljsko kriminaliteto. Kadar je ustrezno, države članice pri tem sodelujejo s temi deležniki.

Člen 17

Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, ki odkrivajo, preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja zoper okolje ali o njih razsojajo, zadostno število usposobljenega osebja ter zadostne finančne, tehnične in tehnološke vire za učinkovito opravljanje svojih nalog, povezanih z izvajanjem te direktive. Države članice ob upoštevanju svojih ustavnih tradicij in strukture svojih pravnih sistemov ter drugih nacionalnih okoliščin ocenijo potrebo po povečanju ravni specializacije teh organov na področju okoljskega kazenskega prava v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 18

Države članice brez poseganja v neodvisnost sodstva in v različne oblike organizacije pravosodja v Uniji sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo redno specializirano usposabljanje sodnikov, tožilcev, policije in pravosodnega osebja ter osebja pristojnih organov, ki so vključeni v kazenske postopke in preiskovanja, v zvezi s cilji te direktive in primerno nalogam teh sodnikov, tožilcev, policije in pravosodnega osebja ter osebja pristojnih organov.

Člen 19

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vzpostavijo ustrezne mehanizme za usklajevanje in sodelovanje vseh svojih pristojnih organov, ki sodelujejo pri preprečevanju kaznivih dejanj zoper okolje in boju proti njim, na strateški in operativni ravni. Namen takih mehanizmov je vsaj:

Mehanizmi iz prvega odstavka se lahko izvajajo v obliki specializiranih usklajevalnih organov, memorandumov o soglasju med pristojnimi organi, nacionalnih mrež za izvrševanje in skupnih dejavnosti usposabljanja.

Člen 20

Kadar obstaja sum, da so kazniva dejanja zoper okolje čezmejne narave, pristojni organi zadevnih držav članic preučijo možnost posredovanja informacij v zvezi s temi kaznivimi dejanji ustreznim pristojnim organom.

Brez poseganja v pravila o čezmejnem sodelovanju in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah države članice, Eurojust, Europol, Evropsko javno tožilstvo, Evropski urad za boj proti goljufijam in Komisija v okviru svojih pristojnosti sodelujejo med seboj v boju proti kaznivim dejanjem iz členov 3 in 4. Eurojust v ta namen, kadar je primerno, zagotovi tehnično in operativno pomoč, ki jo pristojni nacionalni organi potrebujejo za boljše usklajevanje svojih preiskav. Komisija lahko po potrebi zagotovi pomoč.

Člen 26

Direktiva 2008/99/ES se nadomesti za države članice, za katere je ta direktiva zavezujoča, brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos navedene direktive v nacionalno pravo. Za države članice, za katere je ta direktiva zavezujoča, se sklicevanje na Direktivo 2008/99/ES šteje za sklicevanje na to direktivo. Za države članice, za katere ta direktiva ni zavezujoča, je še naprej zavezujoča Direktiva 2008/99/ES.

Člen 27

Direktiva 2009/123/ES se nadomesti za države članice, za katere je ta direktiva zavezujoča, brez poseganja v obveznosti držav članic glede roka za prenos navedene direktive.

V zvezi z državami članicami, za katere je ta direktiva zavezujoča, bi bilo treba sklicevanja na določbe Direktive 2005/35/ES, ki so bile dodane ali nadomeščene z Direktivo 2009/123/ES, razumeti kot sklicevanja na to direktivo.

Za države članice, za katere ta direktiva ni zavezujoča, je še naprej zavezujoča Direktiva 2005/35/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/123/ES.

Člen 29

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 30

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.