+DIREKTIVA (EU) 2024/3019 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2024 o čiščenju komunalne odpadne vode (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
---+Člen 1 Predmet urejanja
---+Člen 2 Opredelitev pojmov
---+Člen 3 Kanalizacijski sistemi in izračun obremenitve aglomeracije
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 2.
------+Člen 3 3.
------+Člen 3 4.
---+Člen 4 Individualni sistemi
------+Člen 4 1.
------+Člen 4 2.
------+Člen 4 3.
------+Člen 4 4.
------+Člen 4 5.
------+Člen 4 6.
---+Člen 5 Celoviti načrti ravnanja s komunalno odpadno vodo
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
------+Člen 5 6.
------+Člen 5 7.
---+Člen 6 Sekundarno čiščenje
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
------+Člen 6 4.
------+Člen 6 5.
---+Člen 7 Terciarno čiščenje
------+Člen 7 1.
------+Člen 7 2.
------+Člen 7 3.
------+Člen 7 4.
------+Člen 7 5.
------+Člen 7 6.
------+Člen 7 7.
------+Člen 7 8.
------+Člen 7 9.
------+Člen 7 10.
------+Člen 7 11.
---+Člen 8 Kvartarno čiščenje
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
------+Člen 8 4.
------+Člen 8 5.
------+Člen 8 6.
------+Člen 8 7.
------+Člen 8 8.
---+Člen 9 Razširjena odgovornost proizvajalca
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
------+Člen 9 4.
------+Člen 9 5.
---+Člen 10 Minimalne zahteve za organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
------+Člen 10 3.
------+Člen 10 4.
------+Člen 10 5.
------+Člen 10 6.
------+Člen 10 7.
---+Člen 11 Energijska nevtralnost
------+Člen 11 1.
------+Člen 11 2.
------+Člen 11 3.
------+Člen 11 4.
------+Člen 11 5.
---+Člen 12 Čezmejno sodelovanje
------+Člen 12 1.
------+Člen 12 2.
------+Člen 12 3.
---+Člen 13 Lokalne podnebne razmere
---+Člen 14 Izpusti negospodinjske odpadne vode
------+Člen 14 1.
------+Člen 14 2.
------+Člen 14 3.
------+Člen 14 4.
------+Člen 14 5.
---+Člen 15 Ponovna uporaba vode in izpusti komunalne odpadne vode
------+Člen 15 1.
------+Člen 15 2.
------+Člen 15 3.
------+Člen 15 4.
---+Člen 16 Biološko razgradljiva negospodinjska odpadna voda
------+Člen 16 1.
------+Člen 16 2.
---+Člen 17 Nadzor komunalne odpadne vode
------+Člen 17 1.
------+Člen 17 2.
------+Člen 17 3.
------+Člen 17 4.
---+Člen 18 Ocena in obvladovanje tveganja
------+Člen 18 1.
------+Člen 18 2.
------+Člen 18 3.
---+Člen 19 Dostop do sanitarne oskrbe
---+Člen 20 Blato in predelava virov
------+Člen 20 1.
------+Člen 20 2.
---+Člen 21 Spremljanje
------+Člen 21 1.
------+Člen 21 2.
------+Člen 21 3.
------+Člen 21 4.
------+Člen 21 5.
------+Člen 21 6.
---+Člen 22 Informacije o spremljanju izvajanja
------+Člen 22 1.
------+Člen 22 2.
------+Člen 22 3.
------+Člen 22 4.
---+Člen 23 Nacionalni izvedbeni program
------+Člen 23 1.
------+Člen 23 2.
------+Člen 23 3.
------+Člen 23 4.
---+Člen 24 Informacije za javnost
------+Člen 24 1.
------+Člen 24 2.
------+Člen 24 3.
------+Člen 24 4.
---+Člen 25 Dostop do pravnega varstva
------+Člen 25 1.
------+Člen 25 2.
------+Člen 25 3.
------+Člen 25 4.
---+Člen 26 Odškodnina
------+Člen 26 1.
------+Člen 26 2.
------+Člen 26 3.
------+Člen 26 4.
------+Člen 26 5.
---+Člen 27 Izvajanje prenosa pooblastila
------+Člen 27 1.
------+Člen 27 2.
------+Člen 27 3.
------+Člen 27 4.
------+Člen 27 5.
------+Člen 27 6.
---+Člen 28 Postopek v odboru
------+Člen 28 1.
------+Člen 28 2.
---+Člen 29 Kazni
------+Člen 29 1.
------+Člen 29 2.
------+Člen 29 3.
---+Člen 30 Ocena
------+Člen 30 1.
------+Člen 30 2.
---+Člen 31 Pregled
---+Člen 32 Razveljavitev in prehodne določbe
------+Člen 32 1.
------+Člen 32 2.
------+Člen 32 3.
------+Člen 32 4.
------+Člen 32 5.
------+Člen 32 6.
------+Člen 32 7.
------+Člen 32 8.
---+Člen 33 Prenos
------+Člen 33 1.
------+Člen 33 2.
---+Člen 34 Začetek veljavnosti in uporaba
---+Člen 35 Naslovniki
---+PRILOGA I ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE
---+PRILOGA II OBMOČJA, OBČUTLJIVA ZA EVTROFIKACIJO
---+PRILOGA III SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE VELJA RAZŠIRJENA ODGOVORNOST PROIZVAJALCA
---+PRILOGA IV INDUSTRIJSKI SEKTORJI
---+PRILOGA V VSEBINA CELOVITIH NAČRTOV RAVNANJA S KOMUNALNO ODPADNO VODO
---+PRILOGA VI INFORMACIJE ZA JAVNOST
---+PRILOGA VII
---+PRILOGA VIII
English - European Union - Environment -

DIREKTIVA (EU) 2024/3019 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2024 o čiščenju komunalne odpadne vode (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

DIREKTIVA (EU) 2024/3019 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 27. novembra 2024

o čiščenju komunalne odpadne vode

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 1 Predmet urejanja

Člen 1

Predmet urejanja

V tej direktivi so določena pravila o zbiranju, čiščenju in odvajanju komunalne odpadne vode, da bi se zagotovilo varstvo okolja in zdravja ljudi v skladu s pristopom „eno zdravje“, pri tem pa emisije toplogrednih plinov postopoma zmanjšale na trajnostne ravni ter izboljšala energijska bilanca dejavnosti zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode, hkrati pa prispevalo k prehodu na krožno gospodarstvo. Določena so tudi pravila o dostopu do sanitarne oskrbe za vse, o preglednosti sektorja komunalne odpadne vode, o rednem nadzoru za javno zdravje pomembnih parametrov v komunalni odpadni vodi in o izvajanju načela „onesnaževalec plača“.

Člen 2 Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„komunalna odpadna voda“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a) 

gospodinjsko odpadno vodo;

(b) 

mešanico gospodinjske in negospodinjske odpadne vode;

(c) 

mešanico gospodinjske odpadne vode in urbane padavinske vode;

(d) 

mešanico gospodinjske in negospodinjske odpadne vode ter urbane padavinske vode;

(2) 

„gospodinjska odpadna voda“ pomeni odpadno vodo iz naselij, služb in ustanov, ki izvira pretežno iz človeškega metabolizma ali iz dejavnosti gospodinjstev ali iz obeh;

(3) 

„negospodinjska odpadna voda“ pomeni odpadno vodo, ki ni gospodinjska odpadna voda in urbana padavinska voda ter ki se odvaja iz prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje trgovinske, industrijske ali gospodarske dejavnosti;

(4) 

„aglomeracija“ pomeni območje, na katerem je prebivalstvo, izraženo v populacijskem ekvivalentu, – v kombinaciji z gospodarskimi dejavnostmi ali brez njih – dovolj zgoščeno, da je mogoče komunalno odpadno vodo zbirati in odvajati v eno ali več komunalnih čistilnih naprav ali do enega ali več končnih mest izpusta;

(5) 

„urbana padavinska voda“ pomeni padavine v aglomeracijah, zbrane v kombiniranih ali ločenih kanalizacijah;

(6) 

„prelivanje padavinske vode“ pomeni izpust neprečiščene komunalne odpadne vode v sprejemne vode iz kombiniranih kanalizacij, ki ga povzročijo padavine ali izpadi sistema;

(7) 

„kanalizacijski sistem“ pomeni sistem kanalov, ki zbira in odvaja komunalno odpadno vodo;

(8) 

„kombinirana kanalizacija“ pomeni posamezen kanal, ki zbira in odvaja komunalno odpadno vodo, vključno z urbano padavinsko vodo;

(9) 

„ločena kanalizacija“ pomeni kanal, ki ločeno zbira in odvaja eno od naslednjega:

(a) 

gospodinjsko odpadno vodo;

(b) 

negospodinjsko odpadno vodo;

(c) 

mešanico gospodinjske in negospodinjske odpadne vode;

(d) 

urbano padavinsko vodo;

(10) 

„populacijski ekvivalent 1“ ali „PE 1“ pomeni organsko, biološko razgradljivo obremenitev na dan, ki ima petdnevno biokemijsko potrebo po kisiku (BPK5) 60 g kisika na dan;

(11) 

„primarno čiščenje“ pomeni čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemijskim postopkom, ali obema, ki vključuje posedanje trdnih delcev, ali z drugimi postopki, pri katerih se BPK5 vtočne odpadne vode pred izpustom zmanjša za vsaj 20 %, vsebnost neraztopljenih snovi surove odpadne vode pa za vsaj 50 %;

(12) 

„sekundarno čiščenje“ pomeni čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki večinoma vključuje biološko čiščenje s sekundarnim posedanjem, ali s kakim drugim postopkom, pri katerem se zmanjša vsebnost biološko razgradljivih organskih snovi v komunalni odpadni vodi;

(13) 

„terciarno čiščenje“ pomeni čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, pri katerem se zmanjša vsebnost dušika ali fosforja ali obeh v komunalni odpadni vodi;

(14) 

„kvartarno čiščenje“ pomeni čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, pri katerem se zmanjša vsebnost širokega spektra mikroonesnaževal v komunalni odpadni vodi;

(15) 

„blato“ pomeni organske ali neorganske ostanke, ki so posledica čiščenja komunalne odpadne vode iz komunalne čistilne naprave, razen peska, masti, drugih odpadkov ter vseh drugih ostankov pri presejanju in ostankov iz faze predhodne obdelave;

(16) 

„evtrofikacija“ pomeni obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika ali fosforja ali obema, kar povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je neželena motnja ravnotežja organizmov, prisotnih v vodi, ter kakovosti zadevne vode;

(17) 

„mikroonesnaževalo“ pomeni snov, kakor je opredeljena v členu 3, točka 1, Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), vključno z njenimi razgradnimi produkti, ki je običajno prisotna v vodnem okolju, komunalni odpadni vodi ali blatu in ki se lahko na podlagi ustreznih meril iz delov 3 in 4 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 tudi v nizkih koncentracijah šteje za nevarno za ali okolje ali zdravje ljudi;

(18) 

„razmerje redčenja“ pomeni razmerje med povprečjem letnega pretoka sprejemnih voda na mestu izpusta za zadnjih pet let in povprečjem letne količine izpusta komunalne odpadne vode v površinske vode za zadnjih pet let;

(19) 

„proizvajalec“ pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja, ki poklicno daje izdelke na trg države članice, med drugim s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(20) 

„organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev“ pomeni nacionalno priznano organizacijo, ustanovljeno z namenom, da se proizvajalcem omogoči izpolnjevanje njihovih obveznosti na podlagi členov 9 in 10;

(21) 

„sanitarna oskrba“ pomeni objekte in storitve za varno, higiensko, varovano ter družbeno in kulturno sprejemljivo ravnanje s človeškim urinom in fekalijami ter njihovo odstranjevanje, kot tudi za menjavo in odlaganje izdelkov za zaščito med menstruacijo, ki zagotavljajo zasebnost in dostojanstvo;

(22) 

„antimikrobična odpornost“ pomeni sposobnost mikroorganizmov za preživetje ali rast v prisotnosti antimikrobičnega sredstva v koncentraciji, ki je običajno dovolj visoka, da lahko zavre rast ali uniči mikroorganizme iste vrste;

(23) 

„eno zdravje“ pomeni „eno zdravje“, kakor je opredeljeno v členu 3, točka 7, Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(24) 

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bo verjetno vplivalo sprejetje odločitve o izvajanju obveznosti, določenih v členu 6, 7 ali 8 te direktive, ali ki ima za sprejetje odločitve interes; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki se zavzemajo za varovanje okolja ali zdravja ljudi in izpolnjujejo zahteve iz nacionalnega prava;

(25) 

„mediji za biološke filtre“ pomeni kakršno koli podporo, običajno plastično, ki se uporablja za razvoj bakterij, potrebnih za čiščenje komunalne odpadne vode;

(26) 

„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu države članice;

(27) 

„obremenitev“ pomeni količino organske, biološko razgradljive snovi, merjeno kot BPK5, v komunalni odpadni vodi, izraženo v PE, ali katero koli onesnaževalo ali hranilo, izraženo v enotah mase na čas;

(28) 

„individualni sistem“ pomeni sanitarni objekt, ki zbira, skladišči, čisti ali odstranjuje gospodinjsko odpadno vodo iz stavb ali delov stavb, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem za odvajanje.

Člen 3 Kanalizacijski sistemi in izračun obremenitve aglomeracije
Člen 4 Individualni sistemi
Člen 5 Celoviti načrti ravnanja s komunalno odpadno vodo
Člen 6 Sekundarno čiščenje
Člen 7 Terciarno čiščenje
Člen 8 Kvartarno čiščenje
Člen 9 Razširjena odgovornost proizvajalca
Člen 10 Minimalne zahteve za organizacije za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev
Člen 11 Energijska nevtralnost
Člen 12 Čezmejno sodelovanje
Člen 13 Lokalne podnebne razmere

Člen 13

Lokalne podnebne razmere

Države članice zagotovijo, da so komunalne čistilne naprave, zgrajene za izpolnitev zahtev iz členov 6, 7 in 8, načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da je zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah. Brez poseganja v ukrepe, sprejete na podlagi člena 13(1) Direktive (EU) 2022/2557, se pri načrtovanju, gradnji in delovanju komunalnih čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov ocenijo in upoštevajo sezonska nihanja obremenitve in ranljivost zaradi podnebnih sprememb.

Člen 14 Izpusti negospodinjske odpadne vode
Člen 15 Ponovna uporaba vode in izpusti komunalne odpadne vode
Člen 16 Biološko razgradljiva negospodinjska odpadna voda
Člen 17 Nadzor komunalne odpadne vode
Člen 18 Ocena in obvladovanje tveganja
Člen 19 Dostop do sanitarne oskrbe

Člen 19

Dostop do sanitarne oskrbe

Države članice brez poseganja v načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju lokalnih in regionalnih vidikov in okoliščin sanitarne oskrbe sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev dostopa do sanitarne oskrbe za vse, zlasti za ranljive in marginalizirane skupine.

Države članice v ta namen do 12. januarja 2029:

(a) 

ugotovijo, katere osebe nimajo dostopa ali imajo le omejen dostop do sanitarnih objektov, pri čemer posebno pozornost namenijo ranljivim in marginaliziranim skupinami ter navedejo razloge za tako pomanjkanje dostopa;

(b) 

ocenijo možnosti za izboljšanje dostopa takih oseb do sanitarnih objektov;

(c) 

v vseh aglomeracijah s PE 10 000 in več spodbujajo vzpostavitev zadostnega števila sanitarnih objektov na javnih mestih, ki so brezplačno dostopni in, zlasti za ženske, varni, ter poskrbijo za ustrezno obveščanje javnosti o teh objektih;

(d) 

v vseh aglomeracijah s PE 5 000 in več spodbujajo pristojne organe, naj zagotovijo zadostno število brezplačnih sanitarnih objektov v javnih stavbah, zlasti v upravnih stavbah;

(e) 

spodbujajo, da se v restavracijah, trgovinah in podobnih zasebnih prostorih, ki so javno dostopni, vsem omogoči dostop do sanitarnih objektov brezplačno ali za nizko uporabnino.

Člen 20 Blato in predelava virov
Člen 21 Spremljanje
Člen 22 Informacije o spremljanju izvajanja
Člen 23 Nacionalni izvedbeni program
Člen 24 Informacije za javnost
Člen 25 Dostop do pravnega varstva
Člen 26 Odškodnina
Člen 27 Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 28 Postopek v odboru
Člen 29 Kazni
Člen 30 Ocena
Člen 31 Pregled

Člen 31

Pregled

Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Na podlagi tega poročila lahko Komisija pošlje zgodnja opozorila državam članicam, ki ne izpolnjujejo ciljev in rokov iz členov 3, 5, 6, 7, 8 in 11 oziroma pri katerih obstaja tveganje, da teh ciljev in rokov ne bodo izpolnile.

Člen 32 Razveljavitev in prehodne določbe
Člen 33 Prenos
Člen 34 Začetek veljavnosti in uporaba

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člena 12 in 13 in prilogi II in IV se uporabljajo od 1. avgusta 2027.

Člen 35 Naslovniki

Člen 35

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE




PRILOGA I

ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE

Del A

Kanalizacijski sistemi

Pri kanalizacijskih sistemih se morajo upoštevati zahteve za čiščenje komunalne odpadne vode.

K načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju kanalizacijskih sistemov je treba pristopiti v skladu z najboljšim tehničnim znanjem, brez nepotrebnih stroškov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti:

— 
količini in značilnostim komunalne odpadne vode,
— 
preprečevanju uhajanja komunalne odpadne vode, infiltracije in napačnega povezovanja pritoka v kanalizacijske sisteme,
— 
omejevanju onesnaženja sprejemnih voda zaradi prelivanja padavinske vode, ob upoštevanju ustreznih zahtev iz člena 5 in Priloge V.

Del B

Izpust iz komunalnih čistilnih naprav v sprejemne vode

1. Komunalne čistilne naprave so načrtovane ali prilagojene tako, da je možno vzeti reprezentativni vzorec vtočne odpadne vode in iztočne prečiščene vode pred izpustom v sprejemne vode.

2. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav in komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz členov 6, 7 in 8 morajo izpolnjevati zahteve iz tabele 1 te priloge.

3. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 7(3) poleg zahtev iz točke 2 izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 te priloge, razen v primerih, ko se uporablja člen 7(8).

4. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 8(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 8(4) izpolnjujejo zahteve iz tabele 3 te priloge.

5. Predhodni predpisi in posebna dovoljenja za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, ki uporabljajo medije za biološke filtre, vključujejo:

— 
opis tehnologij, ki vključujejo medije za biološke filtre, ki jih komunalne čistilne naprave uporabljajo pri čiščenju, vključno z vrsto in količino medijev za biološke filtre, uporabljenih v napravi, ter opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje izpustov medijev za biološke filtre v okolje;
— 
obveznost stalnega spremljanja in preprečevanja vseh izpustov medijev za biološke filtre v okolje;
— 
obveznost poročanja pristojnim organom brez odlašanja o vseh pomembnih izpustih medijev za biološke filtre v sprejemne vode.

6. Kadar je potrebno, se uporabijo strožje zahteve od tistih, določenih v tabelah 1, 2 in 3, da se zagotovi, da sprejemne vode izpolnjujejo zahteve iz direktiv 2000/60/ES, 2008/56/ES, 2008/105/ES in 2006/7/ES.

7. Mesta izpustov komunalne odpadne vode je treba izbrati, kolikor je mogoče tako, da je škodljiv vpliv na sprejemne vode čim manjši.

Del C

Metode spremljanja in vrednotenja rezultatov

1. Države članice zagotovijo, da se uporablja metoda spremljanja, ki izpolnjuje zahteve iz točk 2 do 5. Kadar je ustrezno, morajo vse analitske metode izpolnjevati enaka minimalna izvedbena merila, kot so tista, opredeljena v Direktivi 2009/90/ES in drugih ustreznih pravilih.

Lahko se uporabljajo metode, ki so drugačne od metod, navedenih v točkah 2, 3 in 4, če je možno dokazati, da so dobljeni enakovredni rezultati.

Države članice posredujejo Komisiji vse potrebne informacije o uporabljenih metodah spremljanja.

2. Pretočno ali časovno sorazmerni 24-urni vzorci se zbirajo vedno na istem, dobro opredeljenem mestu na iztoku in po potrebi na vtoku komunalne čistilne naprave. Vendar so vsi časovno sorazmerni vzorci, ki se uporabljajo za spremljanje mikroonesnaževal, 48-urni.

Uporablja se dobra mednarodna laboratorijska praksa, s katero se čim bolj zmanjša degradacija vzorcev med zbiranjem in analizo.

3. Najmanjše letno število vzorcev se določi glede na velikost čistilne naprave in se jih zbira v rednih časovnih presledkih skozi celo leto:



PE 1 000 do 9 999 :

en vzorec na mesec (glej opombo 1)

PE 10 000 do 49 999 :

dva vzorca na mesec;

pri mikroonesnaževalih en vzorec na mesec

PE 50 000 do 149 999 :

en vzorec na teden;

pri mikroonesnaževalih dva vzorca na mesec

PE 150 000 ali več:

dva vzorca na teden;

pri mikroonesnaževalih dva vzorca na mesec

Opomba 1: Za aglomeracije, ki jih zadeva sezonska dejavnost, so sprejemljivi največ dvomesečni časovni presledki brez vzorčenja, če se v mesecih sezonske dejavnosti odvzamejo dodatni vzorci. Med letom se odvzame skupno 12 vzorcev.

4. Šteje se, da očiščena komunalna odpadna voda zadošča ustreznim parametrom, če vzorci vode za vsak ustrezen parameter, ki se upošteva posamezno, pokažejo, da ustreza odgovarjajoči vrednosti parametra na naslednji način:

(a) 

za parametre, določene v tabelah 1 in 3, je največje dovoljeno število vzorcev, pri katerih je dopustno odstopanje od zahtev, izraženih v koncentracijah ali odstotku zmanjšanja ali obojem, določeno v tabeli 4;

(b) 

odstopajoči vzorci, vzeti pod normalnimi pogoji obratovanja, se od vrednosti parametrov, določenih v tabeli 1, izraženih s koncentracijo, ne smejo razlikovati za več kot 100 %, razen za parameter za skupne suspendirane trdne snovi, pri katerem so sprejemljiva odstopanja od vrednosti parametra do 150 %;

(c) 

za parametre, določene v tabeli 2, mora letna povprečna vrednost vzorcev za vsak parameter ustrezati ustrezni vrednosti parametra, določeni v navedeni tabeli; uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali za najmanjši odstotek zmanjšanja;

(d) 

za parametre, določene v tabeli 3, pogostost vzorčenja iz dela C, točka 3, pomeni, da se en vzorec odvzame na vtoku in en vzorec na iztoku komunalne čistilne naprave, da se preveri skladnost z najmanjšim odstotkom odstranjevanja, določenim v tabeli 3; za oceno, ali je bil dosežen zahtevani najmanjši odstotek odstranjevanja 80 %, se uporabi povprečje odstotkov odstranjevanja vseh snovi, uporabljenih v izračunu.

5. Vzorci se odvzamejo tako, da odražajo onesnaženje v toku ob suhem vremenu. Ekstremne vrednosti zadevne kvalitete vode se ne upoštevajo, če so posledica neobičajnih razmer, nastalih zaradi močnega deževja.

6. Analize v zvezi z izpusti pri čiščenju odpadne vode v lagunah se opravijo na filtriranih vzorcih, vendar koncentracija skupnih suspendiranih trdnih snovi v vzorcih nefiltrirane vode iz takih izpustov ne sme presegati 150 mg/l.



Tabela 1: Zahteve za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, za katere veljajo določbe člena 6 te direktive. Uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali odstotek zmanjšanja.

Parametri

Koncentracija

Najmanjši odstotek zmanjšanja (glej opombo 4)

Referenčna merilna metoda

Biokemijska potreba po kisiku (BPK5 pri 20 oC) brez nitrifikacije (glej opombo 1)

25 mg/l O2

70–90

40 po členu 6(4)

Homogeniziran, nefiltriran, neprecejen vzorec. Določitev raztopljenega kisika pred in po petdnevni inkubaciji pri 20 oC ± 1 oC v popolni temi. Dodatek zaviralca nitrifikacije.

Kemijska potreba po kisiku (KPK) (glej opombo 2)

125 mg/l O2

75

Homogeniziran, nefiltriran, neprecejen vzorec, kalijev dikromat

Skupni organski ogljik (glej opombo 2)

37 mg/l

75

EN 1484

Skupne suspendirane trdne snovi

35 mg/l (glej opombo 3)

90 (glej opombo 3)

— Filtriranje reprezentativnega vzorca skozi 0,45 -μm filtrirno membrano. Sušenje pri 105 oC in tehtanje

— Centrifugiranje reprezentativnega vzorca (vsaj 5 minut s povprečnim pospeškom 2 800 do 3 200  g), sušenje pri 105 oC in tehtanje

Opomba 1: Ta parameter se lahko nadomesti z drugim parametrom: skupni organski ogljik (SOO) ali skupna potreba po kisiku (SPK), če je mogoče pokazati povezavo med BPK5 in nadomestnim parametrom.

Opomba 2: Države članice merijo kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ali skupni organski ogljik.

Opomba 3: Ta zahteva je neobvezna.

Opomba 4: Zmanjšanje glede na obremenitev vtoka.



Tabela 2: Zahteve za terciarno čiščenje izpustov iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 7(3). Za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) se uporabljata oba parametra. Za aglomeracije iz člena 7(3) se lahko uporabi eden ali oba parametra, odvisno od lokalnih razmer. Uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali odstotek zmanjšanja.

Parametri

Koncentracija

Najmanjši odstotek zmanjšanja

(glej opombi 1 in 2)

Referenčna merilna metoda

Skupni fosfor (glej opombo 4)

0,7  mg/l (PE 10 000 in več, vendar pod 150 000 )

0,5  mg/l (PE 150 000 in več)

87,5 (PE 10 000 in več, vendar pod 150 000 )

90 (PE 150 000 in več)

Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

Skupni dušik (glej opombo 4)

10 mg/l (PE 10 000 in več, vendar pod 150 000 )

8 mg/l (PE 150 000 in več)

(glej opombo 5)

80

(glej opombo 3)

Molekulska absorpcijska spektrofotometrija

Opomba 1: Zmanjšanje glede na obremenitev vtoka ali obremenitev, nastalo v aglomeraciji, če je mogoče zagotoviti enako raven varstva okolja.

Opomba 2: Če se delež očiščene komunalne odpadne vode uporablja za namakanje v kmetijstvu, se lahko hranila v tem deležu vključijo v izračun obremenitve vtoka in izključijo iz obremenitve izpusta.

▼C1

Opomba 3: V izjemnih primerih se zaradi posebnih lokalnih razmer naravno zadrževanje dušika lahko upošteva pri izračunu najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika v državah članicah, ki so naravno zadrževanje dušika upoštevale pri izračunu najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika iz tabele 2 Priloge I k Direktivi 91/271/EGS in kadar je dokazano, da je del dušika, ki izvira iz komunalne odpadne vode, mogoče odstraniti v sprejemnih vodah, do 31. decembra 2045 za izračun najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika iz tabele 2 te priloge, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

▼B

(1) 

povprečni hidravlični zadrževalni čas izpuščene končne odpadne vode je najmanj 1,5  leta, preden doseže območje, občutljivo na dušik, določeno na podlagi člena 7(2);

(2) 

zagotovljen je program stalnega spremljanja in ocenjevanja parametra skupnega dušika:

(a) 

v iztokih vseh komunalnih čistilnih naprav in po potrebi pri odvajanju urbane padavinske vode iz aglomeracij s PE 10 000 in več, ki se nahajajo na prispevnem območju območja, ki je na podlagi člena 7(2) določeno kot območje, občutljivo na dušik,

(b) 

v ustreznih vtokih območja, določenega na podlagi člena 7(2),

(c) 

na reprezentativnih mestih vzorčenja v sprejemnih vodah in ustreznih vodnih telesih na prispevnem območju območja, določenega na podlagi člena 7(2);

(3) 

dosežen je najmanjši odstotek zmanjšanja za dušik iz tabele 2; ta odstotek se izračuna na podlagi podatkov, zbranih v okviru programa stalnega spremljanja in ocenjevanja iz točke 2;

(4) 

dokaže se lahko, da izpusti dušika iz komunalnih čistilnih naprav na prispevnem območju niso škodljivi za okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in za zdravje ljudi ter ne spreminjajo ekosistema;

(5) 

koncentracija hranil na območjih iz točke (c) pogoja (2) je skladna s pogojem iz Priloge V, točka 1.2.1, k Direktivi 2000/60/ES za opredelitev dobrega ekološkega stanja navedenih območij;

(6) 

uporaba naravnega zadrževanja dušika se sporoči Komisiji v skladu s členom 22(1)(a), ter sosednjim državam članicam, ki so morda prizadete, skupaj z vsemi elementi, potrebnimi za preverjanje, ali so pogoji 1, 2, 3, 4 in 5 izpolnjeni.

Opomba 4: Ta zahteva se začne uporabljati 1. januarja 2025 za obstoječe komunalne čistilne naprave, ki morajo spoštovati roke, določene v členu 7(1), in za aglomeracije iz člena 7(3). Dokler ti roki ne bodo upoštevani, se za te komunalne čistilne naprave uporabljajo obveznosti iz člena 32(3).

Opomba 5: Kadar je temperatura iztoka biološkega reaktorja pod 12 oC, se rezultati odvzetih vzorcev lahko izključijo iz izračuna letne povprečne vrednosti dušika iz točke 4(c) dela C te priloge, če je mogoče dokazati vse naslednje:

(1) 

zagotovljeno je, da to ne škoduje okolju;

(2) 

doseganje vrednosti za dušik iz tabele 2 bi povzročilo prekomerne stroške ali prekomerno porabo energije.

Kadar je temperatura iztoka biološkega reaktorja pod 5 oC, se rezultati odvzetih vzorcev lahko izključijo iz izračuna letne povprečne vrednosti dušika iz točke 4(c) dela C te priloge.



Tabela 3: Zahteve za kvartarno čiščenje izpustov iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 8(1) in/ali komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 8(4).

Kazalniki

Najmanjši odstotek odstranjevanja glede na obremenitev vtoka.

Snovi, ki lahko onesnažujejo vodo tudi pri nizkih koncentracijah (glej opombo 1)

80 % (glej opombo 2)

Opomba 1: Izmeri se koncentracija organskih snovi iz točk (a) in (b).

(a) 

kategorija 1 (snovi, ki jih je mogoče zelo enostavno očistiti):

(i) 

amisulprid (št. CAS 71675-85-9),

(ii) 

karbamazepin (št. CAS 298-46-4),

(iii) 

citalopram (št. CAS 59729-33-8),

(iv) 

klaritromicin (št. CAS 81103-11-9),

(v) 

diklofenak (št. CAS 15307-86-5),

(vi) 

hidroklorotiazid (št. CAS 58-93-5),

(vii) 

metoprolol (št. CAS 37350-58-6),

(viii) 

venlanfaksin (št. CAS 93413-69-5);

(b) 

kategorija 2 (snovi, ki jih je mogoče enostavno zavreči):

(i) 

benzotriazol (št. CAS 95-14-7),

(ii) 

kandesartan (št. CAS 139481-59-7),

(iii) 

irbesartan (št. CAS 138402-11-6),

(iv) 

zmes 4-metilbenzotriazola (št. CAS 29878-31-7) in 5-metil-benzotriazola (št. CAS 136-85-6).

Opomba 2: Odstotek odstranjevanja se izračuna na podlagi toka ob suhem vremenu za najmanj šest snovi. Število snovi v kategoriji 1 je dvakratnik snovi iz kategorije 2. Če je mogoče v zadostni koncentraciji izmeriti manj kot šest snovi, pristojni organ določi druge snovi za izračun najmanjšega odstotka odstranjevanja, kadar je to potrebno. Povprečje specifičnih odstotkov odstranjevanja vseh posameznih snovi, uporabljenih v izračunu, se uporabi za oceno, ali je bil dosežen zahtevani najmanjši odstotek odstranjevanja 80 %.



Tabela 4: Zahteve za vzorce

Število vzorcev, odvzetih v enem letu

Največje dovoljeno število vzorcev, pri katerih so dopustna odstopanja

4-7

1

8-16

2

17-28

3

29-40

4

41-53

5

54-67

6

68-81

7

82-95

8

96-110

9

111-125

10

126-140

11

141-155

12

156-171

13

172-187

14

188-203

15

204-219

16

220-235

17

236-251

18

252-268

19

269-284

20

285-300

21

301-317

22

318-334

23

335-350

24

351-365

25

PRILOGA II OBMOČJA, OBČUTLJIVA ZA EVTROFIKACIJO




PRILOGA II

OBMOČJA, OBČUTLJIVA ZA EVTROFIKACIJO

1. Območja v povodjih Baltskega morja, Črnega morja, Severnega morja in Jadranskega morja, ki so na podlagi Direktive 2008/56/ES oziroma 2000/60/ES opredeljena kot občutljiva za evtrofikacijo.

2. Naravna sladkovodna jezera, druga sladkovodna telesa, estuariji in obalne vode, ki so evtrofni ali ki lahko v bližnji prihodnosti postanejo evtrofni, če se ne sprejmejo zaščitni ukrepi.

Pri odločanju, katero hranilo bi bilo treba zmanjšati z nadaljnjim čiščenjem, se upoštevajo naslednji elementi:

(a) 

jezera in tokovi, ki se izlivajo v jezera/rezervoarje/zaprte zalive, ki imajo majhno vodno izmenjavo, s čimer lahko pride do kopičenja. Na teh območjih je treba vključiti odstranjevanje fosforja, razen če je mogoče dokazati, da odstranjevanje fosforja ne bo vplivalo na stopnjo evtrofikacije. Kjer prihaja do izpustov iz velikih aglomeracij, je vredno premisliti tudi o odstranjevanju dušika;

(b) 

estuariji, zalivi in druge obalne vode, ki imajo majhno vodno izmenjavo ali ki prejmejo velike količine hranil. Izpusti iz majhnih aglomeracij na teh območjih večinoma niso zelo pomembni, v primeru velikih aglomeracij pa je treba vključiti odstranjevanje fosforja ali dušika ali obeh, razen če je mogoče dokazati, da odstranjevanje ne bo vplivalo na stopnjo evtrofikacije.

3. Površinske sladke vode, namenjene odvzemu pitne vode, ki bi lahko vsebovale večjo koncentracijo dušika od tiste, določene z ustreznimi določbami Direktive (EU) 2020/2184, če se ne sprejmejo zaščitni ukrepi.

4. Območja, kjer je potrebno dodatno čiščenje poleg tistega, predpisanega v členu 7 te direktive, da bi se upoštevali drugi akti Unije na okoljskem področju, med drugim zlasti na področju vodnih teles, ki jih zajema Direktiva 2000/60/ES in pri katerih obstaja tveganje, da se ne bo vzdrževalo ali dosegalo dobro ekološko stanje ali potencial.

5. Vsa druga območja, za katera države članice ugotovijo, da so občutljiva za evtrofikacijo.

PRILOGA III SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE VELJA RAZŠIRJENA ODGOVORNOST PROIZVAJALCA




PRILOGA III

SEZNAM IZDELKOV, ZA KATERE VELJA RAZŠIRJENA ODGOVORNOST PROIZVAJALCA

1. Zdravila za uporabo v humani medicini, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ).

2. Kozmetični izdelki, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

PRILOGA IV INDUSTRIJSKI SEKTORJI




PRILOGA IV

INDUSTRIJSKI SEKTORJI

1. Predelava mleka

2. Pridelava sadnih in zelenjavnih izdelkov

3. Proizvodnja in polnjenje brezalkoholnih pijač

4. Predelava krompirja

5. Mesna industrija

6. Pivovarne

7. Proizvodnja alkohola in alkoholnih pijač

8. Proizvodnja živalske krme iz rastlinskih izdelkov

9. Proizvodnja želatine in lepila iz kož, krzna ali kosti

10. Proizvodnja slada

PRILOGA V VSEBINA CELOVITIH NAČRTOV RAVNANJA S KOMUNALNO ODPADNO VODO




PRILOGA V

VSEBINA CELOVITIH NAČRTOV RAVNANJA S KOMUNALNO ODPADNO VODO

1. Analiza začetnega stanja zbirnega območja zadevne aglomeracije, ki vključuje vsaj naslednje:

(a) 

podroben opis omrežja kanalizacijskih sistemov, zmogljivosti tega omrežja za shranjevanje in odvajanje komunalne odpadne vode in urbane padavinske vode ter obstoječe zmogljivosti za čiščenje komunalne odpadne vode v primeru padavin;

(b) 

za kombinirane kanalizacije dinamično analizo tokov komunalne odpadne vode v primeru padavin, ki temelji na spremljanju podatkov ali uporabi hidroloških in hidravličnih modelov ter modelov kakovosti vode, pri katerih se upoštevajo najsodobnejše podnebne projekcije, in ki vključuje oceno obremenitve z onesnaževali za parametre iz tabele 1 in po potrebi iz tabele 2 Priloge I ter za mikroplastiko in zadevna onesnaževala, izpuščena v sprejemne vode v primeru padavin;

(c) 

za ločene kanalizacije podroben opis zahtev za spremljanje stanja na ustreznih mestih v ločenih sistemih, kjer se pričakuje, da bodo izpusti urbane padavinske vode onesnaženi, kot je opredeljeno v členu 5(2), točka (d), da se določijo ustrezni in izvedljivi ukrepi v skladu s točko 3 te priloge.

2. Cilji za zmanjšanje onesnaženosti zaradi prelivanja padavinske vode, vključno z naslednjima:

(a) 

okvirni nezavezujoči cilj, da prelivanje padavinske vode predstavlja majhen odstotek, ki ne sme presegati 2 % letne zbrane obremenitve s komunalno odpadno vodo, izračunane v suhih vremenskih razmerah; ta okvirni nezavezujoči cilj se doseže do:

(i) 

31. decembra 2039 za vse aglomeracije s PE 100 000 in več;

(ii) 

31. decembra 2045 za aglomeracije s PE 10 000 in več iz člena 5;

(b) 

postopno zmanjševanje makroplastike.

3. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev iz točke 2 v skladu z roki iz te točke, skupaj s časovnim razporedom za izvajanje ukrepov ter razlikovanjem med ukrepi, ki se že izvajajo, in tistimi, ki jih je treba še sprejeti. Vsebuje tudi jasno opredelitev akterjev, ki so vključeni v izvajanje celovitega načrta ravnanja s komunalno odpadno vodo, in njihove odgovornosti v zvezi z njegovim izvajanjem.

4. Države članice pri ocenjevanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti na podlagi točke 3, zagotovijo, da njihovi pristojni organi upoštevajo vsaj naslednje:

(a) 

preventivne ukrepe za preprečevanje vstopa neonesnažene padavinske vode v kanalizacijske sisteme, vključno z ukrepi za spodbujanje naravnega zadrževanja vode ali zbiranja deževnice, ter ukrepe za povečanje zelenih in modrih površin na mestnih območjih za zmanjšanje prelivanja padavinske vode ali ukrepe za omejevanje neprepustnih površin v aglomeracijah;

(b) 

ukrepe za boljše upravljanje in optimizacijo uporabe obstoječe infrastrukture, vključno s kanalizacijskimi sistemi, zmogljivostmi za shranjevanje in komunalnimi čistilnimi napravami, da se čim bolj zmanjšajo izpusti neprečiščene komunalne odpadne vode ali onesnažene urbane padavinske vode v sprejemne vode;

(c) 

kadar je to potrebno za doseganje ciljev iz točke 2, dodatni blažitvene ukrepe, vključno s prilagoditvijo infrastrukture za zbiranje, shranjevanje in čiščenje komunalne odpadne vode, kot je povezovanje novozgrajenih urbanih območij z ločenimi kanalizacijami, kadar je to ustrezno, ali vzpostavitev nove infrastrukture, pri čemer imajo prednost zelena in modra infrastruktura, kot so porasli jarki, čistilna mokrišča in bazeni za shranjevanje, zasnovani za podporo biotski raznovrstnosti. Po potrebi se pri pripravi celovitih načrtov za ravnanje s komunalno odpadno vodo iz člena 5 preuči možnost ponovne uporabe vode.

PRILOGA VI INFORMACIJE ZA JAVNOST




PRILOGA VI

INFORMACIJE ZA JAVNOST

(1) Pristojni organ in upravljavec(-ci), odgovoren(-ni) za storitve zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode, vključno z informacijami o lastniški strukturi upravljavcev in njihovimi kontaktnimi podatki.

(2) Skupna obremenitev s komunalno odpadno vodo, izražena s populacijskim ekvivalentom (PE), nastalo v aglomeraciji, s podrobnostmi o deležu te obremenitve (v %), ki:

(a) 

se zbira in čisti v komunalnih čistilnih napravah;

(b) 

se čisti v registriranih individualnih sistemih;

(c) 

se ne zbira niti ne čisti.

(3) Po potrebi utemeljitev, zakaj se določena obremenitev s komunalno odpadno vodo ne zbira niti ne čisti.

(4) Informacije o kakovosti komunalne odpadne vode, ki se odvaja iz aglomeracije v posamezno sprejemno vodno telo, vključno z naslednjimi elementi:

(a) 

letne povprečne koncentracije in obremenitev z onesnaževali iz člena 21, ki jih izpusti posamezna komunalna čistilna naprava;

(b) 

ocena obremenitve z izpusti iz individualnih sistemov za parametre iz tabel 1 in 2 Priloge I;

(c) 

za aglomeracije s PE nad 10 000 ocena obremenitve z izpusti iz kombinirane kanalizacije in s prelivanjem padavinskih voda za parametre iz tabel 1 in 2 Priloge I.

(5) Skupni letni stroški naložb in skupni letni operativni stroški, pri čemer se razlikuje med stroški zbiranja in čiščenja, skupnimi letnimi stroški za osebje, energijo, potrošni material, upravljanje in drugo ter povprečnimi letnimi stroški naložb in operativnimi stroški na kubični meter zbrane in očiščene komunalne odpadne vode ter na povprečno gospodinjstvo, kadar se za povračilo stroškov v celoti ali delno uporablja tarifni sistem za vodo, ali na ravni aglomeracije v drugih primerih.

(6) Informacije o tem, kako se krijejo stroški iz točke 5, in kadar se za povračilo stroškov uporablja tarifni sistem, informacije o strukturi cene za kubični meter zbrane in očiščene komunalne odpadne vode, informacije o strukturi cene za kubični meter zbrane in očiščene komunalne odpadne vode ali za kubični meter dobavljene vode, vključno s stalnimi in spremenljivimi stroški ter razčlenitvijo stroškov zbiranja, čiščenja, upravljanja in drugih stroškov.

(7) Naložbeni načrti za infrastrukturo za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode na ravni aglomeracij s pričakovanimi učinki na cene storitev komunalne odpadne vode ter predvidenimi finančnimi in družbenimi koristmi.

(8) Za vsako komunalno čistilno napravo s PE 10 000 in več:

(a) 

skupna očiščena obremenitev (v PE) in energija, potrebna za čiščenje komunalne odpadne vode (v kWh skupaj in na kubični meter);

(b) 

skupna proizvedena energija iz obnovljivih virov (GWh/leto) vsako leto, vključno z razčlenitvijo po virih energije.

(9) Skupne neposredne emisije toplogrednih plinov (v tonah ekvivalenta CO2), ki letno nastanejo ali se preprečijo zaradi delovanja infrastrukture za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode s PE 10 000 in več v vsaki aglomeraciji, in, kadar so na voljo, skupne posredne emisije toplogrednih plinov (v tonah ekvivalenta CO2), ki nastanejo zlasti med gradnjo te infrastrukture.

(10) Povzetek narave pritožb in statističnih podatkov v zvezi z njimi ter povzetek odgovorov upravljavcev komunalnih čistilnih naprav o zadevah, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

(11) Na utemeljeno zahtevo se potrošnikom omogoči dostop do preteklih podatkov za informacije iz točk 2, 4, 8 in 9, starih največ deset let, in ne prej kot 1. januarja 2025.

PRILOGA VII




PRILOGA VII

Del A



Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb (iz člena 32)

Direktiva Sveta 91/271/EGS (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)

 

Direktiva Komisije 98/15/ES (UL L 67, 7.3.1998, str. 29)

 

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

samo Priloga III, točka 21

Uredba (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 21.11.2008, str. 1)

samo Priloga, točka 4.2

Direktiva Sveta 2013/64/EU (UL L 353, 28.12.2013, str. 8)

samo člen 1

Del B



Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 32)

Direktiva

Rok za prenos

91/271/EGS

30. junij 1993

98/15/ES

30. september 1998

2013/64/EU

31. december 2018, kar zadeva člen 1(1), (2) in (3) 30. junij 2014, kar zadeva člen 1(5), točka (a) 31. december 2014, kar zadeva člen 1(5), točka (b)

PRILOGA VIII




PRILOGA VIII



Korelacijska tabela

Direktiva 91/271/EGS

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, točke 1 do 4

Člen 2, točke 1 do 4

—

Člen 2, točki 5 in 6

Člen 2, točka 5

Člen 2, točka 7

—

Člen 2, točki 8 in 9

Člen 2, točka 6

Člen 2, točka 10

Člen 2, točka 7

Člen 2, točka 11

Člen 2, točka 8

Člen 2, točka 12

—

Člen 2, točki 13 in 14

Člen 2, točka 10

Člen 2, točka 15

Člen 2, točka 11

Člen 2, točka 16

—

Člen 2, točke 17 do 28

Člen 3(1)

Člen 3(1)

—

Člen 3(2) in (3)

Člen 3(2)

Člen 3(4)

Člen 3(1), tretji pododstavek

Člen 4(1)

—

Člen 4(2)

—

Člen 4(3)

—

Člen 4(4)

—

Člen 4(5)

—

Člen 4(6)

—

Člen 5

Člen 4(1)

Člen 6(1)

—

Člen 6(2)

—

Člen 6(3)

Člen 4(2)

Člen 6(4)

Člen 4(4)

Člen 6(5)

—

Člen 7(1)

—

Člen 7(2)

Člen 5(2)

Člen 7(3)

—

Člen 7(4)

Člen 5(3)

Člen 7(5)

—

Člen 7(6) in (7)

Člen 5(4)

Člen 7(8)

Člen 5(5)

Člen 7(9)

Člen 5(7)

Člen 7(10)

—

Člen 7(11)

—

Člen 8

—

Člen 9

—

Člen 10

—

Člen 11

Člen 9

Člen 12(1) in (2)

—

Člen 12(3)

Člen 10

Člen 13

Člen 11(1)

Člen 14(1)

—

Člen 14(2)

—

Člen 14(3)

—

Člen 14(4)

Člen 11(3)

Člen 14(5)

Člen 12(1)

Člen 15(1)

Člen 12(2)

Člen 15(2)

Člen 12(3)

Člen 15(3)

—

Člen 15(4)

Člen 13(1)

Člen 16(1) in(2)

—

Člen 17

—

Člen 18

—

Člen 19

Člen 14(1)

Člen 20(1)

—

Člen 20(2)

Člen 15(1)

Člen 21(1)

—

Člen 21(2)

—

Člen 21(3) do (6)

—

Člen 22

Člen 17(1)

Člen 23(1)

—

Člen 23(2)

Člen 17(3)

Člen 23(3)

—

Člen 23(4)

—

Člen 24

—

Člen 25

—

Člen 26

—

Člen 27

Člen 18

Člen 28

—

Člen 29

—

Člen 30

—

Člen 31

—

Člen 32

Člen 19

Člen 33

—

Člen 34

Člen 20

Člen 35

Priloga I(A)

Priloga I(A)

Priloga I(B)

Priloga I(B)

Priloga I(C)

—

Priloga I(D)

Priloga I(C)

Priloga II

Priloga II

—

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

—

Priloga V

—

Priloga VI

—

Priloga VII

—

Priloga VIII

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 12.12.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32024L3019
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.