|
+PRILOGA I ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE |
PRILOGA I ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE
PRILOGA I ZAHTEVE GLEDE KOMUNALNE ODPADNE VODE Del A Kanalizacijski sistemi Pri kanalizacijskih sistemih se morajo upoštevati zahteve za čiščenje komunalne odpadne vode. K načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju kanalizacijskih sistemov je treba pristopiti v skladu z najboljšim tehničnim znanjem, brez nepotrebnih stroškov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti:
—
količini in značilnostim komunalne odpadne vode,
—
preprečevanju uhajanja komunalne odpadne vode, infiltracije in napačnega povezovanja pritoka v kanalizacijske sisteme,
—
omejevanju onesnaženja sprejemnih voda zaradi prelivanja padavinske vode, ob upoštevanju ustreznih zahtev iz člena 5 in Priloge V.
Del B Izpust iz komunalnih čistilnih naprav v sprejemne vode 1. Komunalne čistilne naprave so načrtovane ali prilagojene tako, da je možno vzeti reprezentativni vzorec vtočne odpadne vode in iztočne prečiščene vode pred izpustom v sprejemne vode. 2. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav in komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz členov 6, 7 in 8 morajo izpolnjevati zahteve iz tabele 1 te priloge. 3. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 7(3) poleg zahtev iz točke 2 izpolnjujejo zahteve iz tabele 2 te priloge, razen v primerih, ko se uporablja člen 7(8). 4. Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 8(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 8(4) izpolnjujejo zahteve iz tabele 3 te priloge. 5. Predhodni predpisi in posebna dovoljenja za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, ki uporabljajo medije za biološke filtre, vključujejo:
—
opis tehnologij, ki vključujejo medije za biološke filtre, ki jih komunalne čistilne naprave uporabljajo pri čiščenju, vključno z vrsto in količino medijev za biološke filtre, uporabljenih v napravi, ter opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje izpustov medijev za biološke filtre v okolje;
—
obveznost stalnega spremljanja in preprečevanja vseh izpustov medijev za biološke filtre v okolje;
—
obveznost poročanja pristojnim organom brez odlašanja o vseh pomembnih izpustih medijev za biološke filtre v sprejemne vode.
6. Kadar je potrebno, se uporabijo strožje zahteve od tistih, določenih v tabelah 1, 2 in 3, da se zagotovi, da sprejemne vode izpolnjujejo zahteve iz direktiv 2000/60/ES, 2008/56/ES, 2008/105/ES in 2006/7/ES. 7. Mesta izpustov komunalne odpadne vode je treba izbrati, kolikor je mogoče tako, da je škodljiv vpliv na sprejemne vode čim manjši. Del C Metode spremljanja in vrednotenja rezultatov 1. Države članice zagotovijo, da se uporablja metoda spremljanja, ki izpolnjuje zahteve iz točk 2 do 5. Kadar je ustrezno, morajo vse analitske metode izpolnjevati enaka minimalna izvedbena merila, kot so tista, opredeljena v Direktivi 2009/90/ES in drugih ustreznih pravilih. Lahko se uporabljajo metode, ki so drugačne od metod, navedenih v točkah 2, 3 in 4, če je možno dokazati, da so dobljeni enakovredni rezultati. Države članice posredujejo Komisiji vse potrebne informacije o uporabljenih metodah spremljanja. 2. Pretočno ali časovno sorazmerni 24-urni vzorci se zbirajo vedno na istem, dobro opredeljenem mestu na iztoku in po potrebi na vtoku komunalne čistilne naprave. Vendar so vsi časovno sorazmerni vzorci, ki se uporabljajo za spremljanje mikroonesnaževal, 48-urni. Uporablja se dobra mednarodna laboratorijska praksa, s katero se čim bolj zmanjša degradacija vzorcev med zbiranjem in analizo. 3. Najmanjše letno število vzorcev se določi glede na velikost čistilne naprave in se jih zbira v rednih časovnih presledkih skozi celo leto:
Opomba 1: Za aglomeracije, ki jih zadeva sezonska dejavnost, so sprejemljivi največ dvomesečni časovni presledki brez vzorčenja, če se v mesecih sezonske dejavnosti odvzamejo dodatni vzorci. Med letom se odvzame skupno 12 vzorcev. 4. Šteje se, da očiščena komunalna odpadna voda zadošča ustreznim parametrom, če vzorci vode za vsak ustrezen parameter, ki se upošteva posamezno, pokažejo, da ustreza odgovarjajoči vrednosti parametra na naslednji način:
(a)
za parametre, določene v tabelah 1 in 3, je največje dovoljeno število vzorcev, pri katerih je dopustno odstopanje od zahtev, izraženih v koncentracijah ali odstotku zmanjšanja ali obojem, določeno v tabeli 4;
(b)
odstopajoči vzorci, vzeti pod normalnimi pogoji obratovanja, se od vrednosti parametrov, določenih v tabeli 1, izraženih s koncentracijo, ne smejo razlikovati za več kot 100 %, razen za parameter za skupne suspendirane trdne snovi, pri katerem so sprejemljiva odstopanja od vrednosti parametra do 150 %;
(c)
za parametre, določene v tabeli 2, mora letna povprečna vrednost vzorcev za vsak parameter ustrezati ustrezni vrednosti parametra, določeni v navedeni tabeli; uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali za najmanjši odstotek zmanjšanja;
(d)
za parametre, določene v tabeli 3, pogostost vzorčenja iz dela C, točka 3, pomeni, da se en vzorec odvzame na vtoku in en vzorec na iztoku komunalne čistilne naprave, da se preveri skladnost z najmanjšim odstotkom odstranjevanja, določenim v tabeli 3; za oceno, ali je bil dosežen zahtevani najmanjši odstotek odstranjevanja 80 %, se uporabi povprečje odstotkov odstranjevanja vseh snovi, uporabljenih v izračunu. 5. Vzorci se odvzamejo tako, da odražajo onesnaženje v toku ob suhem vremenu. Ekstremne vrednosti zadevne kvalitete vode se ne upoštevajo, če so posledica neobičajnih razmer, nastalih zaradi močnega deževja. 6. Analize v zvezi z izpusti pri čiščenju odpadne vode v lagunah se opravijo na filtriranih vzorcih, vendar koncentracija skupnih suspendiranih trdnih snovi v vzorcih nefiltrirane vode iz takih izpustov ne sme presegati 150 mg/l.
Tabela 1: Zahteve za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, za katere veljajo določbe člena 6 te direktive. Uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali odstotek zmanjšanja.
Opomba 1: Ta parameter se lahko nadomesti z drugim parametrom: skupni organski ogljik (SOO) ali skupna potreba po kisiku (SPK), če je mogoče pokazati povezavo med BPK5 in nadomestnim parametrom. Opomba 2: Države članice merijo kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ali skupni organski ogljik. Opomba 3: Ta zahteva je neobvezna. Opomba 4: Zmanjšanje glede na obremenitev vtoka.
Tabela 2: Zahteve za terciarno čiščenje izpustov iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) ali iz komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 7(3). Za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 7(1) se uporabljata oba parametra. Za aglomeracije iz člena 7(3) se lahko uporabi eden ali oba parametra, odvisno od lokalnih razmer. Uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali odstotek zmanjšanja.
Opomba 1: Zmanjšanje glede na obremenitev vtoka ali obremenitev, nastalo v aglomeraciji, če je mogoče zagotoviti enako raven varstva okolja. Opomba 2: Če se delež očiščene komunalne odpadne vode uporablja za namakanje v kmetijstvu, se lahko hranila v tem deležu vključijo v izračun obremenitve vtoka in izključijo iz obremenitve izpusta. Opomba 3: V izjemnih primerih se zaradi posebnih lokalnih razmer naravno zadrževanje dušika lahko upošteva pri izračunu najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika v državah članicah, ki so naravno zadrževanje dušika upoštevale pri izračunu najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika iz tabele 2 Priloge I k Direktivi 91/271/EGS in kadar je dokazano, da je del dušika, ki izvira iz komunalne odpadne vode, mogoče odstraniti v sprejemnih vodah, do 31. decembra 2045 za izračun najmanjšega odstotka zmanjšanja dušika iz tabele 2 te priloge, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(1)
povprečni hidravlični zadrževalni čas izpuščene končne odpadne vode je najmanj 1,5 leta, preden doseže območje, občutljivo na dušik, določeno na podlagi člena 7(2);
(2)
zagotovljen je program stalnega spremljanja in ocenjevanja parametra skupnega dušika:
(a)
v iztokih vseh komunalnih čistilnih naprav in po potrebi pri odvajanju urbane padavinske vode iz aglomeracij s PE 10 000 in več, ki se nahajajo na prispevnem območju območja, ki je na podlagi člena 7(2) določeno kot območje, občutljivo na dušik,
(b)
v ustreznih vtokih območja, določenega na podlagi člena 7(2),
(c)
na reprezentativnih mestih vzorčenja v sprejemnih vodah in ustreznih vodnih telesih na prispevnem območju območja, določenega na podlagi člena 7(2);
(3)
dosežen je najmanjši odstotek zmanjšanja za dušik iz tabele 2; ta odstotek se izračuna na podlagi podatkov, zbranih v okviru programa stalnega spremljanja in ocenjevanja iz točke 2;
(4)
dokaže se lahko, da izpusti dušika iz komunalnih čistilnih naprav na prispevnem območju niso škodljivi za okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in za zdravje ljudi ter ne spreminjajo ekosistema;
(5)
koncentracija hranil na območjih iz točke (c) pogoja (2) je skladna s pogojem iz Priloge V, točka 1.2.1, k Direktivi 2000/60/ES za opredelitev dobrega ekološkega stanja navedenih območij;
(6)
uporaba naravnega zadrževanja dušika se sporoči Komisiji v skladu s členom 22(1)(a), ter sosednjim državam članicam, ki so morda prizadete, skupaj z vsemi elementi, potrebnimi za preverjanje, ali so pogoji 1, 2, 3, 4 in 5 izpolnjeni. Opomba 4: Ta zahteva se začne uporabljati 1. januarja 2025 za obstoječe komunalne čistilne naprave, ki morajo spoštovati roke, določene v členu 7(1), in za aglomeracije iz člena 7(3). Dokler ti roki ne bodo upoštevani, se za te komunalne čistilne naprave uporabljajo obveznosti iz člena 32(3). Opomba 5: Kadar je temperatura iztoka biološkega reaktorja pod 12 oC, se rezultati odvzetih vzorcev lahko izključijo iz izračuna letne povprečne vrednosti dušika iz točke 4(c) dela C te priloge, če je mogoče dokazati vse naslednje:
(1)
zagotovljeno je, da to ne škoduje okolju;
(2)
doseganje vrednosti za dušik iz tabele 2 bi povzročilo prekomerne stroške ali prekomerno porabo energije. Kadar je temperatura iztoka biološkega reaktorja pod 5 oC, se rezultati odvzetih vzorcev lahko izključijo iz izračuna letne povprečne vrednosti dušika iz točke 4(c) dela C te priloge.
Tabela 3: Zahteve za kvartarno čiščenje izpustov iz komunalnih čistilnih naprav iz člena 8(1) in/ali komunalnih čistilnih naprav za aglomeracije iz člena 8(4).
Opomba 1: Izmeri se koncentracija organskih snovi iz točk (a) in (b).
(a)
kategorija 1 (snovi, ki jih je mogoče zelo enostavno očistiti):
(i)
amisulprid (št. CAS 71675-85-9),
(ii)
karbamazepin (št. CAS 298-46-4),
(iii)
citalopram (št. CAS 59729-33-8),
(iv)
klaritromicin (št. CAS 81103-11-9),
(v)
diklofenak (št. CAS 15307-86-5),
(vi)
hidroklorotiazid (št. CAS 58-93-5),
(vii)
metoprolol (št. CAS 37350-58-6),
(viii)
venlanfaksin (št. CAS 93413-69-5);
(b)
kategorija 2 (snovi, ki jih je mogoče enostavno zavreči):
(i)
benzotriazol (št. CAS 95-14-7),
(ii)
kandesartan (št. CAS 139481-59-7),
(iii)
irbesartan (št. CAS 138402-11-6),
(iv)
zmes 4-metilbenzotriazola (št. CAS 29878-31-7) in 5-metil-benzotriazola (št. CAS 136-85-6). Opomba 2: Odstotek odstranjevanja se izračuna na podlagi toka ob suhem vremenu za najmanj šest snovi. Število snovi v kategoriji 1 je dvakratnik snovi iz kategorije 2. Če je mogoče v zadostni koncentraciji izmeriti manj kot šest snovi, pristojni organ določi druge snovi za izračun najmanjšega odstotka odstranjevanja, kadar je to potrebno. Povprečje specifičnih odstotkov odstranjevanja vseh posameznih snovi, uporabljenih v izračunu, se uporabi za oceno, ali je bil dosežen zahtevani najmanjši odstotek odstranjevanja 80 %.
Tabela 4: Zahteve za vzorce
1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|