9.1 Povezava med neodvisnostjo ravnanja in načelom neodvisnega položaja

Institucije bi morale pri ocenjevanju neodvisnosti članov razlikovati med pojmom „neodvisno ravnanje“, ki se uporablja za vse člane upravljalnega organa institucije, in načelom „neodvisnega položaja“, ki ga morajo spoštovati nekateri člani upravljalnega organa relevantne institucije v nadzorni funkciji. Merila za ocenjevanje neodvisnega ravnanja so določena v oddelku 9.2, merila za ocenjevanje ƒneodvisnega položaja pa v oddelku 9.3.

Neodvisno ravnanje je vzorec ravnanja, ki se kaže zlasti med razpravami in odločanjem v upravljalnem organu ter se zahteva od vsakega člana upravljalnega organa, ne glede na to, ali ta član velja za neodvisnega v skladu z oddelkom 9.3. Vsi člani upravljalnega organa bi morali dejavno opravljati svoje naloge ter biti med opravljanjem svojih funkcij in odgovornosti sposobni sprejemati lastne preudarne, objektivne in neodvisne odločitve in presoje.

Član upravljalnega organa v nadzorni funkciji je neodvisen, če trenutno nima ali v nedavni preteklosti ni imel nikakršnih razmerij ali povezav z relevantno institucijo ali njenim vodstvom, ki bi lahko vplivali na njegovo objektivno in uravnoteženo presojo ter zmanjšali njegovo sposobnost neodvisnega sprejemanja odločitev. Dejstvo, da član upravljalnega organa velja za neodvisnega, ne pomeni, da bi se moralo samodejno šteti, da ravna neodvisno, saj morda nima za to potrebnih vedenjskih veščin.