(viii) Spremembe smernice 9: Sektorska smernica za banke, ki poslujejo s prebivalstvom

Smernica 9.3 se nadomesti z naslednjim:

„9.3. Banke bi morale poleg dejavnikov tveganja in ukrepov, ki so določeni v naslovu I teh smernic, upoštevati tudi dejavnike tveganja in ukrepe, opredeljene v nadaljevanju. Banke, ki opravljajo storitve upravljanja premoženja, bi morale upoštevati tudi sektorsko smernico 12, tiste, ki opravljajo storitve odreditve plačil ali storitve zagotavljanja informacij o računih bi morale upoštevati tudi sektorsko smernico 18, banke, ki opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi, pa bi morale upoštevati sektorsko smernico 21.“

Smernica 9.16 se nadomesti z naslednjim:

„9.16 Če stranka na banki odpre „fiduciarni/zbirni račun“ za upravljanje sredstev ali kriptosredstev, ki pripadajo njenim lastnim strankam, bi morala banka izvajati vse ukrepe skrbnega preverjanja strank, vključno z obravnavo teh strank kot dejanskih lastn ikov sredstev na skupnem računu ter preverjanjem njihove identitete.

Smernica 9.17 se nadomesti z naslednjim:

„9.17 Če banka na podlagi ocene tveganja PD/FT, izvedene v skladu s temi smernicami, ugotovi, da je stopnja tveganja PD/FT, povezanega s poslovnim odnosom, visoka, mora po potrebi uporabiti ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja strank iz člena 18 Direktive (EU) 2015/849.“

V smernici 9.18 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„9.18. Vendar lahko banke, kolikor to dopušča nacionalna zakonodaja in kadar je tveganje, glede na individualno oceno tveganja PD/TF pri stranki, povezano s poslovnim odnosom, nizko, izvajajo ukrepe poenostavljenega skrbnega preverjanja strank, če:“

Naslov smernic 9.20 do 9.24 se nadomesti z naslednjim:

„Stranke, ki ponujajo storitve, povezane s kriptosredstvi“

Smernice 9.20 do 9.23 se črtajo.

Vstavita se naslednji smernici 9.20 in 9.21:

„9.20 Pri sklepanju poslovnega odnosa s stranko, ki je CASP, ki ni CASP, ki ga ureja Uredba (EU) 2023/1114⁵ , so lahko banke izpostavljene povečanemu tveganju PD/FT. Tveganje se lahko zmanjša v okoliščinah, ko je takšen ponudnik reguliran in nadzorovan na podlagi regulativnega okvira, podobnega tistemu iz Uredbe (EU) 2023/1114 ali Direktive (EU) 2015/849. Banke bi morale pri teh strankah opraviti oceno tveganja PD/FT, preden z njimi vzpostavijo poslovni odnos. Pri tem bi morale upoštevati tudi tveganje PD/FT, povezano s posebno vrsto kriptosredstev, ki jih ti ponudniki zagotavljajo ali opravljajo.“

„9.21 Da bi banke ublažile stopnjo tveganja PD/FT, povezanega s strankami iz smernice 9.20, bi morale v okviru ukrepov skrbnega preverjanja strank najmanj:

• a) vzpostaviti dialog s stranko, da bi spoznale naravo poslovanja ter tveganja PD/FT, ki so mu izpostavljene;
• b) poleg preverjanja identitete dejanskih lastnikov stranke izvajati preverjanje višjega vodstva, če to niso iste osebe, vključno z upoštevanjem morebitnih negativnih informacij;
• c) se seznaniti, v kolikšni meri te stranke same uporabljajo ukrepe skrbnega preverjanja v zvezi z lastnimi strankami bodisi zaradi pravne obveznosti bodisi prostovoljno;
• d) ugotoviti, ali je stranka registrirana oziroma je pridobila licenco v državi članici EU/EGP ali v državi, ki ni članica EU, in v primeru države, ki ni članica EU, sprejeti stališče o ustreznosti regulativne in nadzorne ureditve države, ki ni članica EU, na področju PPDFT v skladu s Smernico 2.11;
• e) ugotoviti, ali se za storitve, ki jih zagotavlja stranka, zahteva registracije ali licenciranje stranke;
• f) ugotoviti, ali stranka opravlja storitve, za katere ni registrirana ali nima licence kot kreditna ali finančna institucija;
• g) kadar poslovanje stranke vključuje izdajanje kriptosredstev za zbiranje sredstev, kot so prve ponudbe kovancev, bi morale banke določiti, ali se takšno poslovanje izvaja v skladu z obstoječimi pravnimi zahtevami in, kadar je ustrezno, ali je regulirano za namene PPDFT v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi, kot so standardi, ki jih objavi Projektna skupina za finančno ukrepanje.“

⁵ Uredba (EU) št. 2023/1114 o trgih kriptosredstev ter spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937.