Člen 14 Nadzor nad serviserji kreditov, ki opravljajo čezmejne storitve

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice pregledajo in ocenijo, ali serviser kreditov, ki opravlja dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici, stalno izpolnjuje zahteve iz te direktive.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi matične države članice pooblastilo za izvajanje nadzora, preiskovanje in nalaganje upravnih kazni in popravnih ukrepov serviserjem kreditov v zvezi z zahtevami te direktive, ko opravljajo svoje dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice sporočijo ukrepe, sprejete v zvezi s serviserjem kreditov pristojnim organom države članice gostiteljice in, kadar je to primerno, države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali matična država članica.

4.   Države članice zagotovijo, da kadar serviser kreditov opravlja dejavnosti servisiranja kreditov v državi članici gostiteljici, pristojni organi matične države članice in pristojni organi države članice gostiteljice ter, kadar je to primerno, države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali matična država članica, tesno sodelujejo pri izvajanju svojih funkcij in dolžnosti, zlasti pri izvajanju preverjanj, preiskav in pregledov na kraju samem.

5.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice pri izvajanju svojih funkcij in dolžnosti iz te direktive, zaprosijo pristojne organe države članice gostiteljice za pomoč pri izvajanju pregledov na kraju samem v podružnici, ustanovljeni v državi članici gostiteljici, ali pri ponudniku storitev servisiranja kreditov, imenovanem v državi članici gostiteljici. Pregled na kraju samem v podružnici ali pri ponudniku storitev servisiranja kreditov se izvede v skladu s pravom države članice, v kateri se izvaja pregled.

6.   Države članice zagotovijo tudi, da imajo pristojni organi države članice gostiteljice pravico, da se odločijo o najprimernejših ukrepih, ki se sprejmejo v vsakem posameznem primeru, da ustrežejo prošnji za pomoč pristojnih organov matične države članice.

7.   Kadar se pristojni organi države članice gostiteljice odločijo izvesti preglede na kraju samem v imenu pristojnih organov matične države članice, o njihovih rezultatih brez odlašanja obvestijo pristojne organe matične države članice.

8.   Pristojni organi države članice gostiteljice lahko na lastno pobudo izvajajo preverjanja, preglede in preiskave v zvezi z dejavnostmi servisiranja kreditov, ki jih na njenem ozemlju opravlja serviser kreditov z dovoljenjem v matični državi članici. Pristojni organi države članice gostiteljice rezultate teh preverjanj, pregledov in preiskav brez odlašanja posredujejo pristojnim organom matične države članice.

9.   Države članice zagotovijo, da kadar imajo pristojni organi države članice gostiteljice dokaze, da serviser kreditov, ki opravlja dejavnosti servisiranja kreditov na njenem ozemlju, kakor je določeno v členu 13, krši veljavna pravila, vključno s tistimi, ki izhajajo iz nacionalnih predpisov, s katerimi se prenaša ta direktiva, te dokaze posredujejo pristojnim organom matične države članice in zahtevajo, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe, brez poseganja v nadzorniška, preiskovalna in kaznovalna pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice v zvezi s serviserjem kreditov v skladu z nacionalnim pravom, in sicer tistim, ki se uporablja za kredit ali kreditno pogodbo.

10.   Države članice zagotovijo, da kadar imajo pristojni organi države članice, v kateri je bil kredit odobren – če to ni država članica gostiteljica ali matična država članica – dokaze, da serviser kreditov krši obveznosti iz te direktive ali iz nacionalnih predpisov, ki se uporabljajo za kredit ali kreditno pogodbo, te dokaze posredujejo pristojnim organom matične države članice in zahtevajo, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe, brez poseganja v nadzorniška, preiskovalna in kaznovalna pooblastila pristojnih organov države članice, v kateri je bil kredit odobren, če to ni država članica gostiteljica ali matična država članica.

11.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice, ki je posredovala dokaze, najpozneje v dveh mesecih od datuma zahtevka iz odstavka 9, sporočijo podrobnosti o vseh upravnih ali drugih postopkih, začetih v zvezi z dokazi, ki jih je predložila država članica gostiteljica, ali o vseh upravnih kaznih in popravnih ukrepih, naloženih serviserju kreditov, ali pa utemeljeno odločitev, zakaj niso bili sprejeti nobeni ukrepi. Kadar je bil začet postopek, pristojni organi matične države članice redno obveščajo pristojne organe države članice gostiteljice o njegovem poteku.

12.   Kadar serviser kreditov še naprej krši veljavna pravila, vključno, da ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te direktive, in potem ko pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo matično državo članico, države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi države članice gostiteljice naložijo ustrezne upravne kazni in popravne ukrepe z namenom zagotovitve izpolnjevanja zahtev te direktive, če nastopi kateri koli izmed naslednjih primerov:

Pristojni organi države članice gostiteljice lahko naložijo upravne kazni in popravne ukrepe iz prvega pododstavka ne glede na upravne kazni in popravne ukrepe, ki so jih že naložili pristojni organi matične države članice.

Poleg tega lahko pristojni organi države članice gostiteljice v svoji državi članici prepovejo nadaljnje dejavnosti serviserja kreditov, ki krši veljavna pravila, vključno z neizpolnjevanjem njegovih obveznosti iz te direktive, dokler pristojni organ matične države članice ne sprejme ustrezne odločitve ali serviser kreditov ne sprejme ukrepov za odpravo kršitve.