20. Informacije iz odstavka 1 so na voljo prek nacionalnih registrov in sistema povezovanja osrednjih registrov dejanskega lastništva pet let po tem ko je bil pravni subjekt likvidiran ali je pravna ureditev prenehala obstajati.
Brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja za tekoče kazenske preiskave in sodne postopke, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo hrambo takih informacij v konkretnih primerih za nadaljnje obdobje največ petih let, kadar države članice v skladu z veljavnimi pravili ugotovijo, da je taka hramba nujna in sorazmerna za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma.
Po izteku tega obdobja hrambe iz prvega pododstavka države članice zagotovijo, da se osebni podatki izbrišejo iz osrednjih registrov.