Člen 10 Osrednji registri dejanskega lastništva

1.   Države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskem lastništvu iz člena 62 Uredbe EU) 2024/1624, izjava na podlagi člena 63(4) navedene uredbe in informacije o ureditvah nominalno imenovanih oseb iz člena 66 navedene uredbe hranijo v osrednjem registru države članice, v kateri je ustanovljen pravni subjekt ali ima sedež ali prebiva skrbnik izrecnega sklada ali oseba z enakovrednim položajem v podobni pravni ureditvi ali od koder se upravlja pravna ureditev. Taka zahteva se ne uporablja za pravne subjekte ali pravne ureditve iz člena 65 Uredbe (EU) 2024/1624.

Informacije v osrednjih registrih dejanskega lastništva iz prvega pododstavka (v nadaljnjem besedilu: osrednji register) morajo biti na voljo v strojno berljivi obliki in se zbirajo v skladu z izvedbenimi akti iz odstavka 4.

2.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskem lastništvu iz člena 62 Uredbe (EU) 2024/1624 tujih pravnih subjektov in tujih pravnih ureditev iz člena 67 navedene uredbe hranijo v osrednjem registru države članice v skladu s pogoji iz člena 67 navedene uredbe. Države članice zagotovijo tudi, da osrednji register vsebuje navedbo, katere okoliščine iz člena 67(1) Uredbe (EU) 2024/1624 sprožijo registracijo tujega pravnega subjekta ali tuje pravne ureditve.

3.   Kadar imajo skrbniki izrecnega sklada ali osebe z enakovrednimi položaji v podobni pravni ureditvi sedež ali prebivajo v različnih državah članicah, dokazilo o registraciji ali izpisek informacij o dejanskem lastništvu, ki ga v osrednjem registru hrani ena država članica, zadostuje, da se šteje, da je obveznost registracije izpolnjena.

4.   Države članice zagotovijo, da so subjekti, odgovorni za osrednje registre, pooblaščeni, da od pravnih subjektov, skrbnikov katerega koli izrecnega sklada in oseb na enakovrednem položaju v podobni pravni ureditvi ter njihovih pravnih in dejanskih lastnikov zahtevajo vse informacije, potrebne za identifikacijo in preverjanje njihovih dejanskih lastnikov, vključno s sklepi upravnih odborov in zapisniki njihovih sestankov, partnerskimi sporazumi, skrbniškimi pogodbami, pisnimi pooblastili ali drugimi pogodbenimi dogovori in dokumentacijo.

5.   Kadar nihče ni identificiran kot dejanski lastnik na podlagi člena 63(3) in člena 64(6) Uredbe (EU) 2024/1624, osrednji register zajema:

Države članice zagotovijo, da so informacije iz prvega pododstavka, točka (a), na voljo pristojnim organom in organu AMLA za namene skupne analize na podlagi člena 32 te direktive in člena 40 Uredbe (EU) 2024/1620, samoregulativnim organom ter zavezancem. Vendar imajo zavezanci dostop do izjave, ki jo predloži pravni subjekt ali pravna ureditev, le če poročajo o neskladnosti na podlagi člena 24 Uredbe (EU) 2024/1624 ali predložijo dokazila o ukrepih, ki so jih sprejeli za določitev dejanskih lastnikov pravnega subjekta ali pravne ureditve, pri čemer imajo v takem primeru dostop tudi do utemeljitve.

6.   Komisija do 10. julija 2025 z izvedbenimi akti določi obliko, v kateri se predložijo informacije o dejanskem lastništvu iz člena 62 Uredbe (EU) 2024/1624 v osrednji register, vključno s kontrolnim seznamom minimalnih zahtev za informacije, ki jih mora pregledati subjekt, pristojen za osrednji register. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2) te direktive.

7.   Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu v osrednjih registrih ustrezne, točne in posodobljene ter v ta namen vzpostavijo ustrezne mehanizme. Za to uporabijo vsaj naslednje zahteve:

Obseg in pogostost preverjanja iz točke (a) sta sorazmerna s tveganji, povezanimi s kategorijami pravnih subjektov in pravnih ureditev, opredeljenimi na podlagi člena 7(3), točka (d), in člena 8(4), točka (c).

Komisija do 10. julija 2028 izda priporočila o metodah in postopkih, ki jih uporabljajo subjekti, pristojni za osrednje registre, za preverjanje informacij o dejanskem lastništvu, ter zavezanci in pristojni organi za ugotavljanje in poročanje o neskladnostih v zvezi z informacijami o dejanskem lastništvu.

8.   Države članice zagotovijo, da informacije v osrednjih registrih vključujejo vse spremembe dejanskega lastništva pravnih subjektov in pravnih ureditev ter informacije o ureditvah nominalno imenovanih oseb po njihovem prvem vpisu v register.

9.   Države članice zagotovijo, da subjekti, pristojni za osrednje registre, preverijo, ali se informacije o dejanskem lastništvu v navedenih registrih nanašajo na osebe ali subjekte, imenovane v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami. Tako preverjanje se opravi takoj po imenovanju v zvezi s ciljno usmerjenimi finančnimi sankcijami in v rednih časovnih presledkih.

Države članice zagotovijo, da informacije iz osrednjih registrov, vključujejo navedbo, da je pravni subjekt povezan z osebami ali subjekti, za katere veljajo ciljno usmerjene finančne sankcije, v katerem koli od naslednjih primerov:

Navedba iz drugega pododstavka tega odstavka mora biti vidna vsaki osebi ali subjektu, ki mu je bil odobren dostop do informacij iz osrednjih registrov na podlagi členov 11 in 12, ter ostane v veljavi, dokler se ciljno usmerjene finančne sankcije ne odpravijo.

10.   Države članice zagotovijo, da subjekti, pristojni za osrednje registre, v 30 delovnih dneh po tem, ko pristojni organ ali zavezanec prijavi neskladnost, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo prijavljene neskladnosti na podlagi člena 24 Uredbe (EU) 2024/1624, vključno s spremembo informacij, vsebovanih v osrednjih registrih, kadar lahko subjekt preveri informacije o dejanskem lastništvu. V osrednje registre se vključi posebna opomba o prijavljenih neskladnostih, dokler neskladnost ni odpravljena, in ki jo lahko vidijo vse osebe in subjekti, ki jim je bil odobren dostop na podlagi členov 11 in 12 te direktive.

Kadar je neskladnost zapletena in je subjekti, pristojni za osrednje registre, ne morejo odpraviti v 30 delovnih dneh, evidentirajo primer in sprejete ukrepe ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za čimprejšnjo odpravo neskladnosti.

11.   Države članice zagotovijo, da je subjekt, pristojen za osrednji register, pooblaščen, bodisi neposredno bodisi z zahtevo drugemu organu, vključno s pravosodnimi organi, za izvajanje pregledov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, v poslovnih prostorih ali na registriranem sedežu pravnih subjektov, da ugotovi trenutno dejansko lastništvo subjekta in preveri, ali so informacije, predložene v osrednji register, točne, ustrezne in posodobljene. Pravica subjekta, odgovornega za osrednji register, da preveri informacije o dejanskem lastništvu, se ne sme omejevati, ovirati ali preprečevati.

Kadar je skrbnik ali oseba na enakovrednem položaju zavezanec iz člena 3, točka 3(a), (b) ali (c), Uredbe (EU) 2024/1624, države članice zagotovijo, da je subjekt, odgovoren za osrednji register, pooblaščen tudi za izvajanje preverjanj, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, v poslovnih prostorih ali na registriranem sedežu skrbnika ali osebe na enakovrednem položaju. Pri teh preverjanjih se upoštevajo vsaj naslednja jamstva:

Države članice zagotovijo, da so subjekti, odgovorni za osrednji register pooblaščeni, da od drugih registrov, vključno v tretjih državah, zahtevajo informacije, in sicer v obsegu, v katerem so take informacije potrebne za opravljanje nalog takih subjektov.

12.   Države članice zagotovijo, da so subjektom, pristojnim za osrednje registre, na voljo potrebni avtomatizirani mehanizmi za izvajanje preverjanj iz odstavka 7, točka (a), in odstavka 9, vključno s primerjavo informacij iz teh registrov z informacijami, ki jih hranijo drugi viri.

13.   Kadar se preverjanje iz odstavka 7, točka (a), opravi ob predložitvi informacij o dejanskem lastništvu, subjekt, pristojen za osrednji register, pa na njegovi podlagi sklene, da so v informacijah o dejanskem lastništvu nedoslednosti ali napake, države članice zagotovijo, da lahko subjekt, ki je pristojen za osrednji register, zadrži ali zavrne izdajo veljavnega potrdila o registraciji.

14.   Kadar se preverjanje iz odstavka 7, točka (a), opravi po predložitvi informacij o dejanskem lastništvu, subjekt, pristojen za osrednji register, pa na podlagi takega preverjanja sklene, da informacije niso več ustrezne, točne in posodobljene, države članice zagotovijo, da lahko subjekt, pristojen za osrednji register, začasno prekliče veljavnost potrdila o registraciji, dokler predložene informacije o dejanskem lastništvu niso urejene, razen kadar so neskladnosti omejene na tipografske napake, različne načine prečrkovanja ali manjše netočnosti, ki ne vplivajo na identifikacijo dejanskih lastnikov ali njihovega deleža.

15.   Države članice zagotovijo, da je subjekt, pristojen za osrednji register, pooblaščen za uporabo, bodisi neposredno bodisi z zahtevo drugemu organu, vključno s sodnimi organi, učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov ali nalaganje takih denarnih kazni, ki se lahko tudi ponavljajo, če osrednji register ne prejme točnih, ustreznih in posodobljenih informacij o dejanskem lastništvu.

16.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 71, za opredelitev kazalnikov za razvrstitev stopnje resnosti neporočanja ustreznih, točnih in posodobljenih informacij osrednjim registrom, vključno v primerih ponavljajočega neporočanja.

17.   Če subjekti, pristojni za osrednje registre, med pregledi, opravljenimi na podlagi tega člena, ali kako drugače odkrijejo dejstva, ki bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, države članice zagotovijo, da subjekti o tem takoj obvestijo FIU.

18.   Države članice zagotovijo, da subjekti, pristojni za osrednje registre, pri izvajanju svojih nalog opravljajo svoje naloge brez neprimernega vpliva ter da uveljavljajo standarde, ki obravnavajo nasprotja interesov, in strogo zaupnost za svoje zaposlene.

19.   Osrednji registri so povezani prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s členom 22(1) Direktive (EU) 2017/1132.

20.   Informacije iz odstavka 1 so na voljo prek nacionalnih registrov in sistema povezovanja osrednjih registrov dejanskega lastništva pet let po tem ko je bil pravni subjekt likvidiran ali je pravna ureditev prenehala obstajati.

Brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja za tekoče kazenske preiskave in sodne postopke, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo hrambo takih informacij v konkretnih primerih za nadaljnje obdobje največ petih let, kadar države članice v skladu z veljavnimi pravili ugotovijo, da je taka hramba nujna in sorazmerna za namen preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma.

Po izteku tega obdobja hrambe iz prvega pododstavka države članice zagotovijo, da se osebni podatki izbrišejo iz osrednjih registrov.

21.   Komisija do 10. julija 2031 objavi poročilo, ki vsebuje: