Preamble: 1

(1)

Za sprejetje skupne odločitve o ustreznosti kapitala, nadzorniških ukrepih v zvezi z nadzorom likvidnosti ter ravni likvidnosti in kapitalskih zahtevah, ki se uporabljajo za vsako institucijo v skupini in skupino, je nujna učinkovita izmenjava ustreznih informacij.

(2)

Da se zagotovi dosledna uporaba postopka sprejemanja skupne odločitve, je pomembno, da je vsak korak dobro opredeljen. Jasen postopek omogoča tudi izmenjavo informacij, spodbuja medsebojno razumevanje, razvija odnose med nadzornimi organi ter spodbuja učinkovit nadzor.

(3)

Za oceno tveganja in oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij bi moral imeti konsolidacijski nadzornik pregled nad dejavnostmi, ki jih izvajajo vse institucije v skupini, vključno z institucijami, ki delujejo zunaj Unije. Zato bi bilo treba spodbujati sodelovanje med pristojnimi organi v Uniji in nadzorniki tretjih držav, da bi lahko pristojni organi v Uniji ocenili skupna tveganja, ki jim je izpostavljena skupina.

(4)

Bistveno je pravočasno in realistično načrtovanje postopka skupnega odločanja. Vsi sodelujoči pristojni organi bi morali konsolidacijskemu nadzorniku pravočasno zagotoviti ustrezne informacije. Da bi se posamezne ocene predstavile in razlagale dosledno in enotno, je treba uvesti skupno predlogo za rezultate procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja za posamezne institucije.

(5)

Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe, bi bilo treba določiti korake pri izvajanju skupne ocene tveganja in sprejemanju skupne odločitve, pri čemer bi se moralo upoštevati, da se lahko nekatere naloge v okviru skupne ocene tveganja in postopka skupnega odločanja izvajajo hkrati, druge pa zaporedno.

(6)

Za lažje sprejemanje skupnih odločitev je pomembno, da pristojni organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, vzpostavijo medsebojni dialog, zlasti pred dokončanjem poročil o oceni tveganja in dokončnem sprejetju skupnih odločitev.

(7)

Konsolidacijski nadzornik bi moral sodelujočim pristojnim organom zagotoviti vse ustrezne informacije, potrebne za pripravo njihove posamezne ocene tveganja ter sprejetje skupnih odločitev v zvezi s kapitalom in likvidnostjo.

(8)

Poročilo, ki vsebuje oceno tveganja skupine, je temeljni dokument, ki pristojnim organom omogoča, da lahko razumejo in evidentirajo oceno splošnega profila tveganja bančne skupine za namene sprejetja skupne odločitve o ustreznosti kapitala in zahtevane ravni kapitala, s katerim mora razpolagati skupina. Poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine, je pomemben dokument, ki pristojnim organom omogoča, da lahko razumejo in evidentirajo oceno splošnega profila likvidnosti skupine. Da bi bili ocena celotnega tveganja in ocena likvidnostnega tveganja skupine dosledni ter bi predstavljali osnovo za smiselne razprave pristojnih organov in zanesljivo oceno tveganj čezmejnih bančnih skupin, bi bilo treba oblikovati skupne predloge za taka poročila.

(9)

Čeprav se priznava, da bi bili lahko rezultati procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 Direktive 2013/36/EU v posameznih državah članicah evidentirani različno, kar je odvisno od izvajanja navedenega člena v nacionalni zakonodaji ob upoštevanju smernic, ki jih je izdal Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA) v skladu s členom 107(2) Direktive 2013/36/EU, bi bilo treba s standardnimi predlogami zagotoviti usklajeno obliko sporočanja ugotovitev in rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja za namene sprejetja skupnih odločitev.

(10)

Poročilo o oceni tveganja skupine in poročilo, ki vsebuje oceno likvidnostnega tveganja skupine, ne bi smeli biti omejeni na združevanje posameznih prispevkov pristojnih organov. Obe poročili bi se morali uporabiti kot instrument za skupno oceno tveganj celotne skupine in analizo medsebojnega vpliva elementov znotraj skupine.

(11)

Z določitvijo jasnih postopkov glede vsebine in ubeseditve skupne odločitve bi se zagotovilo, da bi bile skupne odločitve v celoti utemeljene, ter omogočilo spremljanje skupnih odločitev in njihovo izvrševanje.

(12)

Da se pojasni postopek, ki ga je treba upoštevati po sprejetju skupne odločitve, zagotovi preglednost glede obravnave rezultata odločitve ter po potrebi omogoči sprejetje ustreznih spremljevalnih ukrepov, bi bilo treba določiti standarde glede sporočanja v celoti utemeljenih skupnih odločitev in spremljanja njihovega izvajanja.

(13)

Določiti bi bilo treba postopek, ki bi ga bilo treba upoštevati pri posodabljanju skupnih odločitev, da se zagotovijo skladen in pregleden pristop ter ustrezna vključenost pristojnih organov in sporočanje rezultatov.

(14)

Postopek skupnega odločanja v skladu s členom 113 Direktive 2013/36/EU vključuje postopek, ki ga je treba upoštevati, kadar skupna odločitev ni sprejeta. Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe glede tega vidika postopka, sprejemanje v celoti utemeljenih odločitev ter obravnavanje stališč in pridržkov, ki jih izrazijo nadzorniki države gostiteljice, bi bilo treba določiti standarde, ki določajo časovni načrt sprejemanja odločitev, kadar skupna odločitev ni sprejeta, in sporočanje podrobnosti o takih odločitvah.

(15)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložila Komisiji.

(16)

EBA je o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, izvedla odprta javna posvetovanja, analizirala morebitne s tem povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –