|
+PRILOGA METODE ZA VZORČENJE IN ANALIZE |
PRILOGA METODE ZA VZORČENJE IN ANALIZEPRILOGA METODE ZA VZORČENJE IN ANALIZE A. ODVAJANJE ODPADNIH VODA Referenčna analitska metoda za določanje skupnih neraztopljenih snovi (snov, ki se filtrira iz nedekantiranega vzorca), izraženih v mg/l, je filtriranje skozi membranski filter 0,45 μm, sušenje pri 105 °C in tehtanje ( 4 ). Vzorci morajo biti vzeti tako, da so reprezentativni za izpust v 24-urnem obdobju. To določanje je treba izvesti z natančnostjo ( 5 ) ± 5 % in točnostjo (5) ± 10 %. B. SPECIFIKACIJE, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI IZBIRI METODE ZA MERITVE EMISIJ V ZRAK I. Gravimetrična metoda
II. Metoda štetja vlaken Kadar se za preverjanje skladnosti z mejno vrednostjo iz člena 4 Direktive, ob upoštevanju določb člena 6(3) Direktive, uporabijo postopki štetja vlaken, se lahko uporabi pretvorni faktor od dveh vlaken/ml do 0,1 mg/m3 azbestnega prahu. Za namene Direktive je vlakno opredeljeno kot vsak predmet, ki je daljši od 5 μm, ožji od 3 μm, razmerje med njegovo dolžino in širino pa je večje od 3/1, in ki se lahko prešteje s faznokontrastnim svetlobnim mikroskopiranjem, pri čemer se uporabi evropska referenčna metoda iz Priloge I k Direktivi 83/477/EGS. Metoda štetja vlaken je skladna z naslednjimi specifikacijami: 1. Z metodo je mogoče izmeriti koncentracijo vlaken, ki se lahko štejejo, v izpuščenih plinih. Kontrolni organ odloča o pogostosti takih meritev glede na karakteristike obrata in njegove proizvodnje, vendar se morajo meritve izvesti vsaj vsakih šest mesecev. Kjer se občasne meritve ne izvajajo, se mejna vrednost, določena v členu 4, nanaša na skupno emisijo prahu. Vzorčenje se izvede pred vsakim redčenjem merjenega toka. 2. Obratovanje naprave Meritev je veljavna le, če se vzorči med normalnim obratovanjem naprave. 3. Izbira vzorčevalnega mesta Vzorčenje se izvede na mestu, kjer je tok zraka laminaren. Kolikor je mogoče, se je treba izogniti turbulenci in oviram, ki bi lahko prekinile tok zraka. 4. Prilagoditve, potrebne za vzorčenje V vodih se naredijo ustrezne odprtine, kjer se vzorči, in zagotovi se ustrezne platforme. 5. Meritve, ki jih je treba izvesti pred vzorčenjem Preden se vzorčenje začne, je treba izmeriti temperaturo zraka, zračni tlak in hitrost toka v vodu. Temperatura zraka in zračni tlak se običajno merita vzdolž linije vzorčenja ob normalnem pretoku. V izjemnih okoliščinah je treba izmeriti tudi koncentracijo vodnih hlapov, da se rezultati lahko ustrezno popravijo. 6. Splošne zahteve za postopek vzorčenja Postopek zahteva, da se vzorec zraka iz voda, po katerem se odvajajo emisije azbestnega prahu, potegne skozi filter in da se preštejejo azbestna vlakna v prahu, ki ga zadrži filter. 6.1 Najprej se s preverjanjem linije vzorčenja zagotovi, da so vodi vzdolž nje nepredušni in da ni uhajanja, ki bi lahko povzročilo napake pri meritvah. Glava vzorčevalne cevi se pazljivo zatesni in vklopi se vzorčevalna črpalka. Stopnja uhajanja ne sme presegati 1 % normalnega pretoka vzorčenja. 6.2 Vzorčenje izpuščenih plinov se izvede znotraj odvodnika emisij pri izokinetičnih pogojih. 6.3 Trajanje vzorčenja je odvisno od vrste spremljanega procesa in velikosti uporabljenega nastavka na vzorčevalni cevi. Čas vzorčenja je dovolj dolg, da se zagotovi, da filter za zbiranje vzorca zadrži od 100 do 600 azbestnih vlaken, ki se lahko štejejo/mm2. Je reprezentativen za celoten proces, ki se spremlja. 6.4 Glava vzorčevalne cevi in število mest, na katerih je treba vzeti vzorce, se določita v skladu s sprejetim nacionalnim standardom. 7. Vrsta filtra za vzorčenje 7.1 Izbere se filter, ki je primeren za metodo meritve. Za metodo štetja vlaken se uporabijo membranski filtri (mešani estri celuloze ali celulozni nitrat) s porami nazivne velikosti 5 μm, z natisnjenimi kvadrati in s premerom 25 mm. 7.2 Učinkovitost filtracije filtra za vzorčenje mora biti vsaj 99 %, glede na azbestna vlakna, ki se lahko štejejo. 8. Štetje vlaken Metoda štetja vlaken ustreza evropski referenčni metodi, iz Priloge I k Direktivi 83/477/EGS. 9. Rezultati Poleg podatkov o meritvah, rezultati vključujejo podatke o temperaturi, tlaku in pretoku ter vse druge pomembne informacije, npr. preprost diagram, ki kaže lokacijo vzorčevalnih mest, dimenzije vodov, prostornino vzorcev in uporabljeno metodo za izračunavanje rezultatov. Ti rezultati se izrazijo pri normalni temperaturi (273 K) in tlaku (101,3 kPa). ( 1 ) UL L 194, 25.7.1975, str. 47. ( 2 ) UL L 84, 31.3.1978, str. 43. ( 3 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ( 4 ) Glej Prilogo III k Direktivi 82/883/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 1). ( 5 ) Te postavke so določene v členu 2 Direktive 79/869/EGS (UL L 271, 29.10.1979, str. 44), spremenjene z Direktivo 81/855/EGS (UL L 319, 7.11.1981, str. 16). 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|