+PRILOGA III POSTOPKI NADZORA IN SPREMLJANJA MED OBRATOVANJEM IN PO ZAPRTJU

PRILOGA III POSTOPKI NADZORA IN SPREMLJANJA MED OBRATOVANJEM IN PO ZAPRTJU

PRILOGA III

POSTOPKI NADZORA IN SPREMLJANJA MED OBRATOVANJEM IN PO ZAPRTJU

1. Uvod

Namen te priloge je predvideti osnovne postopke za spremljanje, s katerimi se preveri:

—

ali so bili odpadki prevzeti za odstranitev v skladu z merili, ►C1 določenimi za obravnavani razred odlagališča, ◄

—

ali procesi v odlagališču potekajo, kakor je zaželeno,

—

ali okoljevarstveni sistemi delujejo, kakor je bilo načrtovano,

—

ali so izpolnjeni pogoji za dovoljenje za odlagališče.

2. Meteorološki podatki

▼M4 —————

▼B

Če se države članice odločijo, da so vodne bilance učinkovito sredstvo za ocenjevanje ali se izcedne vode nabirajo v telesu odlagališča oziroma ali odlagališče pušča, se priporoča, da se pri spremljanju odlagališča ali na najbližji meteorološki postaji zbirajo naslednji podatki, če to zahteva pristojni organ v skladu s členom 13(c) te direktive:

	Med obratovanjem	Po zaprtju
1.1 Količina padavin	na dan	na dan, dodano mesečnim vrednostim
1.2 Temperatura (min., maks., ob 14.00 po srednjeevropskem času)	na dan	mesečno povprečje
1.3 Smer in jakost prevladujočega vetra	na dan	ni obvezno
1.4 Izhlapevanje (lizimeter) (1)	na dan	na dan, dodano mesečnim vrednostim
1.5 Zračna vlaga (ob 14.00 po srednjeevropskem času)	na dan	mesečno povprečje
(1) Ali po kaki drugi primerni metodi.

3. Podatki o emisijah: nadzorovanje vode, izcednih voda in plinov

Kraji vzorčenja izcednih voda in površinskih voda, če te obstajajo, morajo biti reprezentativni. Izcedne vode je treba vzorčiti in meriti (prostornina in sestava) ločeno na vsakem mestu, kjer se izcedne vode odvajajo iz odlagališča. Napotilo: Splošne smernice tehnologije vzorčenja, ISO 5667-2 (1991).

Površinske vode, če obstajajo, se spremljajo na najmanj dveh mestih, nad in pod odlagališčem.

Spremljanje plinov mora biti reprezentativno za vsak del odlagališča. Pogostnost vzorčenja in analiziranja je navedena v naslednji tabeli. Za spremljanje izcednih voda in vode se vzame vzorec s povprečno sestavo.

Pogostnost vzorčenja se lahko prilagodi glede na zgradbo in obliko odlagališča odpadkov (v obliki gomile, zakopano itn.). To mora biti določeno v dovoljenju.

	Med obratovanjem	Po zaprtju (3)
2.1 Prostornina izcednih voda	na mesec (1) (3)	vsakih šest mesecev
2.2 Sestava izcednih voda (2)	vsake tri mesece (3)	vsakih šest mesecev
2.3 Prostornina in sestava površinske vode (7)	vsake tri mesece (3)	vsakih šest mesecev
2.4 Možne emisije plinov in zračni tlak (4) (CH4, CO2, O2, H2S, H2 itn.)	na mesec (3) (5)	vsakih šest mesecev (6)
(1) Pogostnost vzorčenja se lahko prilagodi, glede na zgradbo in obliko odlagališča odpadkov (v obliki gomile, zakopano itn.). To mora biti določeno v dovoljenju. (2) Parametri, ki jih je treba meriti, in snovi, ki jih je treba analizirati, se spreminjajo glede na sestavo odloženih odpadkov; biti morajo določeni v dovoljenju in morajo izražati izluževalne lastnosti odpadkov. (3) Če vrednotenje podatkov kaže, da so daljša obdobja enako učinkovita, se lahko prilagodijo. Prevodnost izcednih voda je treba meriti vsaj enkrat na leto. (4) Te meritve so povezane predvsem z deležem organskih snovi v odpadkih. (5) CH4, CO2, O2 redno, drugi plini, kakor je potrebno glede na sestavo odloženih odpadkov, tako da se izrazijo njihove izluževalne lastnosti. (6) Učinkovitost sistemov za izsesavanje plinov je treba redno preverjati. (7) Na podlagi značilnosti odlagališča lahko pristojni organ ugotovi, da te meritve niso potrebne. O tem poroča v skladu s členom 15 te direktive. 2.1 in 2.2 se uporabljata le, če se zbirajo izcedne vode (glej Prilogo 1(2)).

4. Varstvo ►C1 podzemne vode ◄

A. Vzorčenje

Meritve morajo zagotavljati informacije o ►C1 podzemni vodi ◄ , ki jo bo verjetno prizadelo odlaganje odpadkov. Vsaj eno merilno mesto mora biti na območju dotoka ►C1 podzemne vode ◄ in dve mesti na območju njenega odtoka. Število merilnih mest se lahko poveča na podlagi posebne hidrogeološke raziskave in glede na potrebo po zgodnjem prepoznavanju naključnega odtekanja izcednih voda v ►C1 podzemno vodo ◄ .

Pred začetkom odlaganja odpadkov je treba vzeti vzorce vsaj na treh mestih, da se določijo referenčne vrednosti za nadaljnje vzorčenje. Napotilo: Vzorčenje ►C1 podzemne vode ◄ , ISO 5667, del 11, 1993.

B. Spremljanje

Parametri, ki se bodo določali v vzorcih, morajo temeljiti na pričakovani sestavi izcednih voda in kakovosti ►C1 podzemne vode ◄ na območju. Pri izbiri parametrov za analizo naj bi se upoštevala gibanja na območju ►C1 podzemne vode ◄ . ►C1 Parametri lahko vključujejo indikativne parametre, ◄ da se zagotovi zgodnje odkrivanje sprememb v kakovosti vode. ( 8 )

	Med obratovanjem	Po zaprtju
Raven ►C1 podzemne vode ◄	vsakih šest mesecev (1)	vsakih šest mesecev (1)
Sestava ►C1 podzemne vode ◄	pogostnost, določena za vsako odlagališče posebej (2) (3)	pogostnost, določena za vsako odlagališče posebej (2) (3)
(1) Če raven ►C1 podzemne vode ◄ niha, je treba pogostnost povečati. (2) Pogostnost mora temeljiti na možnosti popravnih ukrepov med vzorčenjema, če se doseže sprožitvena raven; to pomeni, da je treba pogostnost določiti na podlagi poznavanja toka ►C1 podzemne vode ◄ in ocene njegove hitrosti. (3) Če je dosežena sprožitvena raven (glej C), je potrebno preverjanje s ponovitvijo vzorčenja. Če se raven potrdi, se upošteva načrt dela v posebnih razmerah (določen v dovoljenju).

C. Sprožitvene ravni

Šteje se, da so se pri ►C1 podzemni vodi ◄ pojavili pomembni škodljivi vplivi na okolje iz členov 12 in 13 te direktive, če analiza vzorca ►C1 podzemne vode ◄ kaže, da se je kakovost vode pomembno spremenila. Pri določanju sprožitvene ravni je treba upoštevati posebne hidrogeološke pojave na lokaciji odlagališča in kakovost ►C1 podzemne vode ◄ . Kadar je le mogoče, je treba sprožitveno raven določiti v dovoljenju.

Opazovanja je treba ovrednotiti z uporabo kontrolnih kart, na katerih so določene kontrolna mreža in kontrolne ravni, za vsako vrtino po gradientu navzdol. Kontrolne ravni je treba določiti na podlagi lokalnih razlik v kakovosti podtalnice.

5. Topografija območja: podatki o telesu odlagališča

	Med obratovanjem	Po zaprtju
5.1 Zgradba in sestava telesa odlagališča (1)	letno
5.2 Posedanje ravni telesa odlagališča	letno	letno odčitavanje
(1) Podatki za prikaz stanja na obravnavanem odlagališču: površina, ki jo zasedajo odpadki, prostornina in sestava odpadkov, metode odlaganja, čas in trajanje odlaganja, izračun preostale zmogljivosti odlagališča.

▼M3

6. Posebne zahteve za kovinsko živo srebro

Za namene začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra za dlje kot eno leto se uporabljajo naslednje zahteve:

Zahteve glede spremljanja, nadzora in izrednih dogodkov

V skladiščni prostor se namesti sistem za neprekinjeno spremljanje emisij živosrebrne pare z občutljivostjo najmanj 0,02 mg živega srebra/m3. Senzorji so nameščeni pri tleh in pri stropu. Sistem vključuje sistem za optični in zvočni alarm. Vzdrževalna dela na sistemu se opravljajo letno.

Skladiščni prostor in posode pooblaščena oseba vizualno pregleda najmanj enkrat mesečno. Ob zaznavi uhajanja upravljavec nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev morebitnih emisij živega srebra v okolje in ponovno vzpostavitev varnega skladiščenja živega srebra. Vsako uhajanje se obravnava kot povzročanje pomembnih škodljivih posledic za okolje v skladu s členom 12(b).

Načrti ukrepov za primer izrednega dogodka in zadostna ustrezna zaščitna oprema za ravnanje s kovinskim živim srebrom so dostopni na kraju samem.

Vodenje evidenc

Vsi dokumenti, ki vsebujejo podatke iz oddelka 6 Priloge II in iz točke A tega oddelka, vključno s potrdilom, ki je priloženo posodi, in evidenco o zmanjševanju zalog in odpremah kovinskega živega srebra po njegovem začasnem skladiščenju ter namembnem kraju in načrtovani obdelavi, se hranijo najmanj tri leta po koncu skladiščenja.

1. Pregled

Naslov	Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 04.08.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:31999L0031
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.