PRILOGA V Pravila o ravnanju z vzorci za mikrobiološke analize

PRILOGA V

Pravila o ravnanju z vzorci za mikrobiološke analize

1.   Merilno mesto

Kjer je mogoče, se odvzame vzorce 30 centimetrov pod vodno gladino ter v vodi, ki je globoka vsaj 1 meter.

2.   Sterilizacija steklenic za vzorce

Steklenice za vzorce:

3.   Vzorčenje

Prostornina steklenice/posode za vzorčenje za jemanje vzorcev je odvisna od kakovosti vode, ki je potrebna za testiranje vsakega parametra. Na splošno je minimalna vsebnost 250 ml.

Posode za vzorčenje so iz materialov, ki prepuščajo svetlobo in niso obarvani (npr. steklo, polieten ali polipropilen).

Da bi preprečili naključno onesnaženje vzorca, jemalec vzorca uporabi aseptično tehniko, da ohrani sterilnost steklenic za vzorce. Če je to narejeno pravilno, ni nobene nadaljnje potrebe po sterilni opremi (kot so sterilne kirurške rokavice ali prijemalka oziroma palica za jemanje vzorcev).

Vzorec se jasno označi z neizbrisnim črnilom na samem vzorcu in obrazcu vzorčenja.

4.   Shranjevanje in prevoz vzorcev pred analizo

Vzorce vode je treba na vseh stopnjah prevoza zaščititi pred izpostavljenostjo svetlobi, zlasti pred neposredno sončno svetlobo.

Vzorec se do prihoda v laboratorij konzervira pri temperaturi približno 4 oC v hladilni torbi ali hladilniku (odvisno od podnebja). Če predviden prevoz traja dlje kot štiri ure, se zahteva prevoz v hladilniku.

Čas med odvzemom vzorca in analizo je čim krajši. Priporoča se, da se vzorci analizirajo istega delovnega dne. Če to zaradi praktičnih razlogov ni mogoče, se vzorce obdela najpozneje v 24 urah. Medtem so shranjeni v temi in pri temperaturi 4 oC ± 3 oC.

( 1 ) UL C 45 E, 25.2.2003, str. 127.

( 2 ) UL C 220, 16.9.2003, str. 39.

( 3 ) UL C 244, 10.10.2003, str. 31.

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2003 (UL C 82 E, 1.4.2004, str. 115). Skupno stališče Sveta z dne 20. decembra 2004 (UL C 111 E, 11.5.2005, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. decembra 2005.

( 5 ) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

( 6 ) UL L 31, 5.2.1976, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

( 7 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 8 ) UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 9 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

( 10 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

( 11 ) UL L 156, 25.6.2003, str. 17.

( 12 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

( 13 ) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/35/ES (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

( 14 ) „Zadnje ocenjevalno obdobje“ pomeni zadnje štiri kopalne sezone ali, kadar je primerno, obdobje, določeno v členu 4(2) ali (4).

( 15 ) Na podlagi percentilnega vrednotenja log10 normalne funkcije verjetnostne gostote mikrobioloških podatkov, pridobljenih iz določene kopalne vode, se percentilna vrednost izračuna takole:

Zgornjo točko 90-ega percentila funkcije verjetnostne gostote podatkov dobite z naslednjo enačbo: zgornji 90-i percentil = antilog (μ + 1,282 σ).

Zgornjo točko 95-ega percentila funkcije verjetnostne gostote podatkov dobite z naslednjo enačbo: zgornji 95-i percentil = antilog (μ + 1,65 σ).

( 16 ) „Slabše“ pomeni z višjo koncentracijo vrednosti, izraženih v cfu/100 ml.

( 17 ) „Boljše“ pomeni z nižjo koncentracijo vrednosti, izraženih v cfu/100 ml.