+Preamble: 1

Preamble: 1

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členov 31(2) in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je v skladu s členom 31 Pogodbe imenoval Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za dejavnosti v zvezi s pošiljkami radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva veljajo številne zahteve iz pravnih instrumentov Skupnosti in iz mednarodnih pravnih instrumentov, zlasti glede varnega prevoza radioaktivnega materiala in pogojev, pod katerimi se lahko radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v namembni državi odlagajo ali shranjujejo.

(2)

Poleg tega varstvo zdravja delavcev in prebivalstva zahteva, da za pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva med državami članicami ter v Skupnost in iz nje velja obvezen skupni sistem predhodne odobritve.

(3)

Resolucija Sveta z dne 22. maja 2002 o oblikovanju nacionalnih sistemov za nadzorovanje in kontrolo prisotnosti radioaktivnih materialov v reciklaži kovinskih materialov v državah članicah (3) navaja, da je pomembno, da se radiološko tveganje, ki je posledica prisotnosti radioaktivnih materialov med kovinskimi materiali, namenjenimi za recikliranje, zmanjša na najmanjšo možno mero.

(4)

Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (4) je vzpostavila sistem Skupnosti za strogo kontrolo in predhodno odobritev pošiljk radioaktivnih odpadkov, ki se je izkazal kot zadovoljiv. Vseeno pa bi ga bilo treba glede na pridobljene izkušnje spremeniti, da se razjasnijo in dodajo nekateri koncepti in opredelitve pojmov, uredijo primeri, ki so bili v preteklosti izpuščeni, poenostavi obstoječi postopek pošiljanja radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter zagotovi usklajenost z drugimi določbami Skupnosti in mednarodnimi določbami, zlasti s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu „Skupna konvencija“), h kateri je Skupnost pristopila 2. januarja 2006.

(5)

V okviru pete faze pobude SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg) je bila vzpostavljena delovna skupina predstavnikov držav članic in uporabnikov zakonodaje, da bi preučila določene težave, na katere so opozorili uporabniki Direktive 92/3/Euratom, in slednjo uskladila s trenutnimi mednarodnimi pravili in instrumenti.

(6)

Postopek, določen v Direktivi 92/3/Euratom je bil v praksi uporabljen samo za pošiljke izrabljenega goriva, za katerega ni predvidena nobena nadaljnja uporaba in ki se zato za namene omenjene direktive šteje za „radioaktivni odpadek“. Iz radiološkega stališča je izključitev uporabe takih postopkov nadzora in kontrol za izrabljeno gorivo, kadar je to namenjeno predelavi, neupravičena. Zato je primerno, da ta direktiva zajema vse pošiljke izrabljenega goriva, ne glede na to, ali je namenjeno odlaganju ali predelavi.

(7)

Vsaka država članica bi morala ohraniti polno odgovornost, da sama izbere svojo politiko ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so pod njeno jurisdikcijo; nekatere se tako odločijo za predelavo izrabljenega goriva, druge pa za končno odlaganje izrabljenega goriva brez kakršne koli predvidene nadaljnje uporabe. Ta direktiva zato ne bi smela posegati v pravico držav članic, da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za predelavo, in nič v tej direktivi ne bi smelo pomeniti, da mora namembna država članica sprejeti pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za končno obdelavo ali odlaganje, razen v primeru vračanja pošiljk. Vsaka zavrnitev takih pošiljk mora biti upravičena na podlagi meril, določenih v tej direktivi.

(8)

Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati obstoječih pravic držav članic, da pošiljki radioaktivnih odpadkov, za katero je potrebno njihovo soglasje, ugovarjajo ali zanjo določijo pogoje. Ugovori ne bi smeli biti samovoljni, ampak bi morali temeljiti na ustreznih nacionalnih predpisih, predpisih Skupnosti ali mednarodnih predpisih. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravice in obveznosti po mednarodnem pravu, in zlasti ne v izvrševanje pravic in svoboščin, določenih v mednarodnem pravu, ki zadevajo morsko in rečno ladijsko plovbo ter zračno letalsko plovbo.

(9)

Možnost namembne države članice ali države članice tranzita, da zavrne avtomatični postopek soglasja glede pošiljk, nalaga neupravičeno upravno breme in ustvarja negotovost. Obvezno izdajanje potrdil o prejemu vlog s strani pristojnih organov namembnih držav in držav tranzita bi moralo, ob podaljšanju roka za soglasje, omogočiti, da se tiha odobritev domneva z visoko stopnjo gotovosti.

(10)

„Dovoljenja“ za pošiljke v smislu te direktive ne bi smela nadomestiti posebnih nacionalnih zahtev za pošiljke, kot so na primer licence za prevoz.

(11)

Da bi zavarovali zdravje ljudi in okolje pred nevarnostmi, ki izvirajo iz radioaktivnih odpadkov, bi bilo treba upoštevati tveganje, ki nastaja zunaj Skupnosti. Pri radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu, ki zapušča Skupnost, bi morala biti tretja namembna država o pošiljki ne le obveščena, ampak bi morala dati tudi svoje soglasje.

(12)

Pristojni organi namembne države članice bi morali sodelovati in se povezovati z drugimi udeleženimi pristojnimi organi, da se preprečijo nepotrebne zamude in zagotovi nemoten potek postopka soglasja, ki ga določa ta direktiva.

(13)

Zahteva, da mora oseba, odgovorna za pošiljko, v primeru neuspele pošiljke po potrebi sprejeti ustrezne prilagoditvene varnostne ukrepe, ne bi smela preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice.

(14)

Zahteva, da mora stroške, ki nastanejo v primeru neuspele pošiljke, kriti imetnik, ne sme preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice, ali kakršnega koli pogodbenega dogovora med imetnikom in katero koli drugo osebo, udeleženo pri pošiljki.

(15)

Medtem ko naj bi se radioaktivni odpadki, kolikor je to v skladu z varnim ravnanjem s takim materialom, odlagali v državi, v kateri so nastali, pa morajo države članice med seboj spodbujati dogovore, ki omogočajo varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom iz držav članic, kjer se odpadki proizvajajo v majhnih količinah in kjer izgradnja ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega stališča.

(16)

Če je bil med prejemnikom v tretji državi in imetnikom v tretji državi sklenjen dogovor v skladu s členom 27 Skupne konvencije, se lahko isti dogovor uporabi za namene te direktive.

(17)

Za namene te direktive in glede na pretekle izkušnje je primerno prilagoditi obstoječo standardno listino. Zaradi jasnosti bi bilo treba določiti obveznost, da se nova standardna listina pripravi do dne prenosa te direktive. Za primer, da standardna listina ne bo pripravljena v tem roku, pa bi morale prehodne določbe predpisati, da se še naprej uporablja obstoječa standardna listina. Poleg tega bi morala jasna pravila o uporabi jezikov zagotoviti pravno varnost in preprečiti neupravičene zamude.

(18)

Redno poročanje držav članic Komisiji in Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru bi moralo zagotoviti koristen pregled nad dovoljenji, ki so se izdala v Skupnosti, in omogočiti opredelitev možnih težav, s katerimi se v praksi srečujejo države članice, ter nad uporabljenimi rešitvami.

(19)

Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (5) se med drugim uporablja za prevoz, uvoz in izvoz radioaktivnih snovi v Skupnost in iz nje ter določa sistem poročanja in izdaje dovoljenj za dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje. Te določbe so torej pomembne za področje uporabe te direktive.

(20)

Glede na zgoraj navedeno bi bilo treba zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti Direktivo 92/3/Euratom. Nova direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in glede uporabe razveljavljene direktive.

(21)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

V Bruslju, 20. novembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA

1. Pregled

,
Naslov Regulativa

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 05.12.2006 00:00:00 -Doknr: CELEX:32006L0117
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.