PRILOGA VIII

PRILOGA VIII

Samoreguliranje

(iz člena 17)

Poleg osnovnih pravnih zahtev, da morajo biti pobude za samoreguliranje skladne z vsemi določbami Pogodbe (zlasti z določbami, ki se nanašajo na notranji trg in konkurenco) in mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, vključno z večstranskimi pravili trgovanja, se lahko uporabi tudi naslednji nezaključen seznam meril za ugotavljanje ustreznosti pobud za samoreguliranje kot alternative izvedbenim ukrepom v okviru te direktive:

1.    Odprtost sodelovanja

Pri pobudah za samoreguliranje morajo sodelovati operaterji iz tretjih držav, in sicer tako v fazi priprave kot izvedbe.

2.    Dodana vrednost

Pobude za samoreguliranje morajo omogočiti dodano vrednost (večjo, kot je običajna) v obliki boljše splošne okoljske učinkovitosti izdelka.

3.    Zastopanost

Industrija in njena združenja, ki sodelujejo pri samoreguliranju, morajo predstavljati veliko večino ustreznega gospodarskega sektorja z nekaj možnimi izjemami. Pozornost je treba nameniti spoštovanju pravil o konkurenci.

4.    Opredeljeni in zastavljeni cilji

Cilji, ki so jih določile zainteresirane strani, morajo biti jasno določeni in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če pobude za samoreguliranje temeljijo na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Zagotovljen mora biti nadzor nad skladnostjo glavnih ciljev in vmesnih ciljev in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev. Razvoj teh kazalcev morajo pospešiti podatki o raziskavah ter znanstveni in tehnološki podatki.

5.    Sodelovanje civilne družbe

Za zagotavljanje preglednosti morajo biti pobude za samoreguliranje objavljene, vključno z objavo na spletnih straneh in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij.

Enako mora veljati za vmesna in končna poročila o spremljanju. Zainteresirane strani, ki vključujejo države članice, industrijo, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, se mora povabiti, da izrazijo svoje stališče glede pobud za samoreguliranje.

6.    Spremljanje in poročanje

Pobude za samoreguliranje morajo vsebovati dobro zasnovan sistem spremljanja z jasno določenimi odgovornostmi za industrijo in neodvisne inšpektorje. Službe Komisije v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, vključenimi v pobudo za samoreguliranje, se mora povabiti, da spremljajo izpolnjevanje ciljev.

Načrt spremljanja in poročanja mora biti podroben, pregleden in objektiven. Službe Komisije s pomočjo odbora iz člena 19(1) ugotavljajo, ali so bili doseženi cilji prostovoljnega sporazuma ali drugih ukrepov za samoreguliranje.

7.    Stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje

Stroški uporabe pobud za samoreguliranje, zlasti kar se tiče spremljanja, ne smejo povzročiti nesorazmernega upravnega bremena v primerjavi s svojimi cilji in drugimi razpoložljivimi instrumenti ukrepanja.

8.    Trajnost

Pobude za samoreguliranje morajo ustrezati ciljem ukrepov iz te direktive, vključno z integriranim pristopom, ter morajo biti skladne z ekonomskimi in družbenimi dimenzijami trajnostnega razvoja. Vključeno mora biti varovanje interesov potrošnikov glede zdravja, kakovosti življenja in ekonomskih interesov.

9.    Združljivost pobud

Pobude za samoreguliranje ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, če drugi dejavniki in pobude, kot so pritisk trga, davki in nacionalna zakonodaja, pošiljajo nasprotujoče si signale sodelujočim v pobudi za samoreguliranje. V tem oziru je bistvena skladnost ukrepov, ki jo je treba upoštevati pri ocenjevanju učinkovitosti pobude.