+Člen 3 Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030
---+Člen 3 1.
---+Člen 3 2.
---+Člen 3 3.
---+Člen 3 3a.
---+Člen 3 3b.
---+Člen 3 3c.
---+Člen 3 3d.
---+Člen 3 4.
---+Člen 3 4a.
---+Člen 3 5.
---+Člen 3 6.

Člen 3 Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030

1. Pregled

,
Člen 3 1.
Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 42,5 %.

Države članice si skupaj prizadevajo, da bi delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znašal najmanj 45 %.

Države članice kot okvirni cilj določijo, da bi do leta 2030 inovativno tehnologijo za energijo iz obnovljivih virov uporabljali vsaj v 5 % novo nameščenih zmogljivostih za energijo iz obnovljivih virov.
Člen 3 2.
Države članice določijo nacionalne prispevke za skupno uresničitev tega zavezujočega skupnega cilja Unije iz odstavka 1 tega člena v okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 14 Uredbe (EU) 2018/1999. Pri pripravi osnutkov teh celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov lahko države članice uporabijo formulo iz Priloge II k navedeni uredbi.

Če Komisija na podlagi ocene osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih na podlagi člena 9 Uredbe (EU) 2018/1999, ugotovi, da so nacionalni prispevki držav članic nezadostni za skupno uresničitev zavezujočega skupnega cilja Unije, uporabi postopek iz členov 9 in 31 navedene uredbe.
Člen 3 3.
Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se energija iz biomase proizvaja tako, da se čim bolj zmanjšajo neupravičeni izkrivljajoči učinki na trg surovin iz biomase in škodljiv vpliv na biotsko raznovrstnost, okolje in podnebje. V ta namen upoštevajo hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES, in poskrbijo za uporabo načela kaskadne uporabe biomase, s poudarkom na programih podpore in ob ustreznem upoštevanju nacionalnih posebnosti.

Države članice oblikujejo programe podpore za energijo iz pogonskih biogoriv, tekočih biogoriv in biomasnih goriv tako, da ne spodbujajo netrajnostnih načinov proizvodnje in ne izkrivljajo konkurence s sektorji materialov, da bi se zagotovila uporaba lesne biomase glede na njeno najvišjo ekonomsko in okoljsko dodano vrednost po naslednjem prednostnem vrstnem redu:

(a) 

lesni proizvodi;

(b) 

podaljšanje življenjske dobe lesnih proizvodov;

(c) 

ponovna uporaba;

(d) 

recikliranje;

(e) 

energija biološkega izvora in

(f) 

odstranjevanje.
Člen 3 3a.

Države članice lahko odstopajo od načela kaskadne uporabe biomase iz odstavka 3, kadar je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo. Države članice lahko odstopajo od tega načela tudi, kadar lokalna industrija kvantitativno ali tehnično ni zmožna uporabljati lesne biomase za ustvarjanje ekonomske in okoljske dodane vrednosti, ki je višja od proizvodnje energije, in sicer v primeru surovin, ki so pridobljene:

(a) 

z dejavnostmi potrebnega gospodarjenja z gozdovi v sklopu predkomercialnih postopkov redčenja ali ki se izvajajo v skladu z nacionalnim pravom o preprečevanju požarov v naravi na območjih z velikim tveganjem;

(b) 

z nujno sečnjo po dokumentiranih naravnih motnjah ali

(c) 

s pridobivanjem določenih vrst lesa, ki po svojih značilnostih niso primerne za lokalne predelovalne obrate.
Člen 3 3b.
Države članice Komisiji največ enkrat letno priglasijo povzetek odstopanj od načela kaskadne uporabe biomase na podlagi odstavka 3a, skupaj z razlogi za ta odstopanja in navedbo geografskega obsega, v katerem se uporabljajo. Komisija prejete priglasitve uradno objavi in lahko v zvezi s katero koli od njih izda javno mnenje.
Člen 3 3c.

Države članice ne odobrijo neposredne finančne podpore za:

(a) 

uporabo hlodov za žago, furnirskih hlodov, okroglega industrijskega lesa, štorov in korenin za proizvodnjo energije;

(b) 

proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s sežiganjem odpadkov, razen če so bile izpolnjene obveznosti ločenega zbiranja iz Direktive 2008/98/ES.
Člen 3 3d.

Brez poseganja v odstavek 3 države članice ne odobrijo novega programa podpore niti ne obnovijo programa podpore za proizvodnjo električne energije iz gozdne biomase v napravah, ki so namenjene izključno električni energiji, razen če taka električna energija izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a) 

proizvaja se v regiji, opredeljeni v območnem načrtu za pravični prehod, pripravljenim v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), zaradi njene odvisnosti od trdnih fosilnih goriv, in izpolnjuje ustrezne zahteve, določene v členu 29(11) te direktive;

(b) 

proizvaja se z uporabo zajemanja in shranjevanja biomasnega CO2 ter izpolnjuje zahteve, določene v členu 29(11), drugi pododstavek;

(c) 

proizvaja se v kateri od najbolj oddaljenih regij, kot je opredeljeno v členu 349 PDEU, in sicer v omejenem obdobju in z namenom, da bi se uporaba gozdne biomase postopno v največji možni meri zmanjšala, ne da bi to vplivalo na dostop do varne energije in zanesljive oskrbe z njo.

Komisija do leta 2027 objavi poročilo o vplivu programov podpore držav članic za biomaso, med drugim na biotsko raznovrstnost, na podnebje in okolje ter na možna izkrivljanja trga, in oceni možnost nadaljnjih omejitev v zvezi s programi podpore za gozdno biomaso.
Člen 3 4.
Od 1. januarja 2021 dalje delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije posamezne države članice ni nižji od osnovnega deleža, prikazanega v tretjem stolpcu razpredelnice v delu A Priloge I k tej direktivi. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s tem osnovnim deležem. Če država članica ne ohranja svojega osnovnega deleža, izmerjenega v katerem koli enoletnem obdobju, se uporabita prvi in drugi pododstavek člena 32(4) Uredbe (EU) 2018/1999.
Člen 3 4a.
Države članice vzpostavijo okvir, ki lahko vključuje programe podpore in ukrepe za lažje sklepanje pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, kar omogoča uvedbo električne energije iz obnovljivih virov na raven, ki je skladna z nacionalnim prispevkom države članice iz odstavka 2 tega člena, in s hitrostjo, ki je skladna z okvirnimi usmeritvami iz člena 4, točka (a)(2), Uredbe (EU) 2018/1999. Ta okvir zlasti obravnava preostale ovire za visoko raven oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov, vključno s tistimi, ki so povezani s postopki izdaje dovoljenj ter z razvojem potrebne infrastrukture za prenos, distribucijo in shranjevanje električne energije, vključno z objekti za shranjevanje energije na isti lokaciji. Države članice pri oblikovanju tega okvira upoštevajo dodatno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je potrebna za zadostitev povpraševanja v prometnem, industrijskem, gradbenem sektorju ter sektorju ogrevanja in hlajenja ter za proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora. Države članice lahko povzetek politik in ukrepov na podlagi okvira ter oceno njihovega izvajanja vključijo v svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, predložene na podlagi členov 3 in 14 Uredbe (EU) 2018/1999, ter v svoja celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku, predložena na podlagi člena 17 navedene uredbe.
Člen 3 5.

Komisija podpira visoke ambicije držav članic z omogočitvenim okvirom, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, vključno z dodatnimi sredstvi za lažji pravičen prehod ogljično intenzivnih regij na večje deleže energije iz obnovljivih virov, predvsem finančnih instrumentov, zlasti za naslednje namene:

(a) 

zmanjšanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov;

(b) 

razvoj projektov in programov za vključitev obnovljivih virov v energetski sistem, za večjo prožnost energetskega sistema, za ohranjanje stabilnosti omrežja in za obvladovanje prezasedenosti omrežja;

(c) 

razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo, pametnih omrežij, hranilnikov in medsebojnih povezav z namenom, da bi dosegli cilj 15-odstotne ravni elektroenergetske povezanosti do leta 2030, da se v elektroenergetskem sistemu poveča tehnično izvedljiva in ekonomsko dostopna raven energije iz obnovljivih virov;

(d) 

okrepitev regionalnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami s skupnimi projekti, skupnimi programi podpore in odprtjem programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov za proizvajalce, ki se nahajajo v drugih državah članicah.
Člen 3 6.
Komisija vzpostavi spodbujevalno platformo z namenom podpiranja držav članic, ki se odločijo za uporabo mehanizmov sodelovanja, da bi prispevale k zavezujočemu splošnemu cilju Unije iz odstavka 1.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi
  • Builddate: 16.07.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32018L2001
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.