|
+PRILOGA I |
PRILOGA I
PRILOGA I SPLOŠNI OKVIR ZA CELOVITE NACIONALNE ENERGETSKE IN PODNEBNE NAČRTE Del 1 Splošni okvir ODDELEK A: NACIONALNI NAČRT 1. PREGLED IN POSTOPEK ZA VZPOSTAVITEV NAČRTA 1.1. Povzetek
i.
Politični, gospodarski, okoljski in socialni kontekst načrta
ii.
Strategija, ki se nanaša na pet razsežnosti energetske unije
iii.
Pregledna razpredelnica s ključnimi cilji, politikami in ukrepi načrta 1.2. Pregled sedanjega stanja politike
i.
Nacionalni energetski sistem in energetski sistem Unije ter okvir politike nacionalnega načrta
ii.
Sedanje energetske in podnebne politike ter ukrepi, ki se nanašajo na pet razsežnosti energetske unije
iii.
Ključna vprašanja čezmejnega pomena
iv.
Upravna struktura izvajanja nacionalnih energetskih in podnebnih politik 1.3. Posvetovanja in sodelovanje nacionalnih subjektov in subjektov iz Unije ter njihov izid
i.
Sodelovanje nacionalnega parlamenta
ii.
Sodelovanje lokalnih in regionalnih organov
iii.
Posvetovanja z deležniki, vključno s socialnimi partnerji, ter vključevanje civilne družbe in splošne javnosti
iv.
Posvetovanja z drugimi državami članicami
v.
Iterativni proces s Komisijo 1.4. Regionalno sodelovanje pri pripravi načrta
i.
Elementi, ki so predmet skupnega ali usklajenega načrtovanja z drugimi državami članicami
ii.
Pojasnilo, kako se regionalno sodelovanje upošteva v načrtu 2. NACIONALNI CILJI 2.1. Razsežnost razogljičenje 2.1.1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov ( 5 )
i.
Elementi iz točke (a)(1) člena 4
ii.
Kadar je ustrezno, drugi nacionalni cilji, skladni s Pariškim sporazumom in obstoječimi dolgoročnimi strategijami. Kadar je ustrezno za prispevek k skupni zavezi Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, drugi cilji, vključno s sektorskimi cilji in cilji prilagajanja, če so na voljo 2.1.2. Energija iz obnovljivih virov
i.
Elementi iz točke (a)(2) člena 4
ii.
Ocenjeni začrtani potek za sektorski delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije od 2021 do 2030 v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa;
iii.
Ocenjeni začrtani poteki po posameznih tehnologijah obnovljivih virov, ki jih država članica namerava uporabiti, da realizira skupne in sektorske predvidene poteke za energijo iz obnovljivih virov od leta 2021 do 2030, vključno s pričakovano bruto porabo končne energije po posamezni tehnologiji in sektorju v Mtoe in skupno načrtovano nameščeno zmogljivostjo (razdeljeno na novo zmogljivost in nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo) po posamezni tehnologiji in sektorju v MW
iv.
Ocenjeni začrtani potek povpraševanja po bioenergiji, razčlenjeno na toploto, elektriko in promet, ter ocenjeni potek oskrbe z biomaso prek surovin (razlikovanje med domačo proizvodnjo in uvozom). Za gozdno biomaso ocena njenega vira in vpliva na ponor LULUCF
v.
Kadar je ustrezno, drugi nacionalni začrtani poteki in cilji, vključno z dolgoročnimi ali sektorskimi (npr. delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju, uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbah, energija iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov, energija, proizvedena iz mulja, pridobljenega s čiščenjem odpadnih voda) 2.2. Razsežnost energetska učinkovitost
i.
Elementi iz točke (b) člena 4
ii.
Okvirni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050, nacionalno določeni merljivi kazalniki napredka, z dokazi podprte ocene pričakovanih prihrankov energije in širših koristi, ter njihovi prispevki k ciljem energetske učinkovitosti Unije, kot so vključeni v časovne načrte, določene v dolgoročnih strategijah prenove nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU
iii.
Kadar je ustrezno, drugi nacionalni cilji, vključno z dolgoročnimi cilji ali strategijami in sektorskimi cilji, ter nacionalni cilji na področjih, kot je energetska učinkovitost v prometnem sektorju ter glede ogrevanja in hlajenja 2.3. Razsežnost energetska varnost
i.
Elementi iz točke (c) člena 4
ii.
Nacionalni cilji glede povečanja: diverzifikacije virov energije in oskrbe iz tretjih držav za namene povečanja odpornosti regionalnih in nacionalnih energetskih sistemov
iii.
Kadar je ustrezno, nacionalni cilji glede zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije iz tretjih držav, za namene povečanja odpornosti nacionalnih in regionalnih energetskih sistemov
iv.
Nacionalni cilji glede povečanja prožnosti nacionalnega energetskega sistema, zlasti z uporabo domačih virov energije, prilagajanjem odjema in skladiščenjem energije 2.4. Razsežnost notranji trg energije 2.4.1. Elektroenergetska medsebojna povezanost
i.
Raven elektroenergetske medsebojne povezanosti, ki je cilj države članice za leto 2030 ob upoštevanju cilja, da leta 2030 elektroenergetska medsebojna povezanost dosega vsaj 15 %, s strategijo določanja ravni od leta 2021 dalje v tesnem sodelovanju s prizadetimi državami članicami, ob upoštevanju cilja medsebojne povezanosti 10 % do leta 2020 ter kazalnikov nujnosti ukrepanja:
(1)
razlika v ceni na trgu na debelo, ki presega okvirni prag 2 EUR/MWh med državami članicami, regijami ali trgovalnimi območji;
(2)
nominalna prenosna zmogljivost povezovalnih daljnovodov pod 30 % konične obremenitve;
(3)
nominalna prenosna zmogljivost povezovalnih daljnovodov pod 30 % nameščene proizvodnje, pri kateri se uporabljajo obnovljivi viri energije. Za vsak novi povezovalni daljnovod se opravi analiza stroškov in koristi s socialno-ekonomskega in okoljskega vidika in realizira se ga lahko le, če potencialne koristi prevladajo nad stroški 2.4.2. Infrastruktura za prenos energije
i.
Ključni cilji za infrastrukturne projekte, ter, kadar je ustrezno, projekte za posodobitev, ki so potrebni za doseganje ciljev petih razsežnosti strategije za energetsko unijo
ii.
Kadar je ustrezno, glavni predvideni infrastrukturni projekti, razen projektov skupnega interesa (PSI) ( 6 ) 2.4.3. Povezovanje trgov
i.
Nacionalni cilji, povezani z drugimi vidiki notranjega trga energije, kot so povečanje prožnosti sistema, zlasti s spodbujanjem konkurenčno določenih cen električne energije v skladu z ustreznim sektorskim pravom, povezovanje in spajanje trgov, namenjena povečanju zmogljivosti obstoječih povezovalnih daljnovodov za trgovanje, pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa ter, cenovni signali v realnem času, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
ii.
Kadar je ustrezno, nacionalni cilji, povezani z nediskriminatornim deležem energije iz obnovljivih virov, prilagajanjem odjema in skladiščenjem, vključno z združevanjem, na vseh trgih energije in s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
iii.
Kadar je ustrezno, nacionalni cilji glede zagotavljanja, da so odjemalci udeleženi v energetskem sistemu ter da imajo korist od lastne proizvodnje in novih tehnologij, tudi pametnih števcev;
iv.
Nacionalni cilji glede zagotavljanja zadostnosti elektroenergetskega sistema, kjer je ustrezno, kot tudi prožnosti energetskega sistema v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
v.
Kadar je ustrezno, nacionalni cilji za zaščito odjemalcev energije in izboljšanje konkurenčnosti maloprodajnega trga energije 2.4.4. Energetska revščina Kadar je ustrezno, nacionalni cilji glede energetske revščine, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev 2.5. Razsežnost raziskav, inovacij in konkurenčnosti
i.
Nacionalni cilji in cilji glede financiranja javnih in, kadar so na voljo, zasebnih raziskav in inovacij, povezanih z energetsko unijo, vključno s časovnim okvirom za izpolnitev ciljev
ii.
Kadar so na voljo, nacionalni cilji do leta 2050, povezani s spodbujanjem tehnologij čiste energije ter, kadar je ustrezno, nacionalni cilji, vključno z dolgoročnimi cilji (2050) za uvedbo nizkoogljičnih tehnologij, vključno z razogljičenjem energijsko in ogljično intenzivnih industrijskih sektorjev ter, kadar je ustrezno, za povezano infrastrukturo za prevoz in skladiščenje ogljika
iii.
Kadar je ustrezno, nacionalni cilji glede konkurenčnosti 3. POLITIKE IN UKREPI 3.1. Razsežnost razogljičenje 3.1.1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov
i.
Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1 tega oddelka, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119
ii.
Kadar je ustrezno, regionalno sodelovanje na tem področju
iii.
Brez poseganja v veljavnost pravil o državni pomoči finančni ukrepi, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni, kadar je ustrezno 3.1.2. Energija iz obnovljivih virov
i.
Politike in ukrepi za doseganje nacionalnega prispevka k zavezujočemu cilju na ravni Unije do leta 2030 za energijo iz obnovljivih virov in začrtane poteke iz točke (a)(2) člena 4 in, kadar je ustrezno ali so na voljo, elementi iz točk 2.1.2 te priloge, vključno z ukrepi, značilnimi za posamezne sektorje in tehnologije ( 7 )
ii.
Kadar je ustrezno, posebni ukrepi za regionalno sodelovanje, kot možnost pa tudi ocenjena presežna proizvodnja energije iz obnovljivih virov, ki se lahko prenese na druge države članice, da se dosežejo nacionalni prispevek in začrtani poteki, predstavljeni v točki 2.1.2
iii.
Kadar je ustrezno, posebni ukrepi o finančni podpori, vključno s podporo EU in uporabo sredstev EU, za spodbujanje proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa
iv.
Kadar je ustrezno, ocena podpora za električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo morajo države članice dodeljevati v skladu s členom 6(4) Direktive (EU) 2018/2001
v.
Posebni ukrepi za uvedbo ene ali več kontaktnih točk, racionalizacijo upravnih postopkov, zagotavljanje informacij in usposabljanja ter lažje sklepanje pogodb o nakupu električne energije Povzetek politik in ukrepov po okviru, ki so ga v skladu s členom 21(6) in členom 22(5) Direktive (EU) 2018/2001 vzpostavile države članice, da bi spodbujale in pospeševale samooskrbo in nastanek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov
vi.
Ocena potrebe po zgraditvi nove infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov
vii.
Kadar je ustrezno, posebni ukrepi za spodbujanje uporabe energije iz biomase, predvsem za pridobivanje nove biomase, pri čemer je treba upoštevati:
—
razpoložljivost biomase, vključno s trajnostno biomaso: tako domači potencial kot uvoz iz tretjih držav
—
drugo uporabo biomase v drugih sektorjih (kmetijski in gozdarski sektor); kot tudi ukrepi za trajnostno proizvodnjo in rabo biomase
3.1.3. Drugi elementi razsežnosti
i.
Kadar je ustrezno, nacionalne politike in ukrepi, ki vplivajo na sektor, vključen v EU ETS, ter ocena komplementarnosti in učinkov na EU ETS
ii.
Kadar je ustrezno, politike in ukrepi za doseganje drugih nacionalnih ciljev
iii.
Politike in ukrepi za doseganje mobilnosti z nizkimi emisijami (vključno z elektrifikacijo prometa)
iv.
Kadar je ustrezno, nacionalne politike, roki in načrtovani ukrepi za postopno odpravo energetskih subvencij, zlasti za fosilna goriva 3.2. Razsežnost energetska učinkovitost Načrtovane politike, ukrepi in programi za doseganje okvirnih nacionalnih prispevkov k energetski učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz točke 2.2, vključno z načrtovanimi ukrepi in instrumenti (tudi finančnimi) za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb, zlasti glede:
i.
sistemov obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnih ukrepov politike na podlagi členov 7a in 7b ter člena 20(6) Direktive 2012/27/EU in ki se pripravi v skladu s Prilogo III k tej uredbi;
ii.
dolgoročne strategije prenove za podporo prenovi nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, tako javnih kot zasebnih ( 8 ), vključno s politikami, ukrepi in dejanji za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove ter v skladu s členom 2a Direktive 2010/31/EU s politikami in ukrepi, usmerjenimi v najmanj učinkovite segmente nacionalnega stavbnega fonda;
iii.
opisa politike in ukrepov za spodbujanje energetskih storitev v javnem sektorju ter ukrepov za odpravo regulativnih in neregulativnih ovir, ki upočasnjujejo uvedbo pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in drugih modelov storitev za energetsko učinkovitost ( 9 );
iv.
drugih načrtovanih politik, ukrepov in programov za doseganje okvirnih nacionalnih prispevkov k energetski učinkovitosti za leto 2030 kot tudi drugih ciljev iz točke 2.2 (na primer ukrepi za spodbujanje zgleda javnih stavb in energetsko učinkovito javno naročanje, ukrepi za spodbujanje energetskih pregledov in sistemov upravljanja z energijo ( 10 ), ukrepi za obveščanje in usposabljanje porabnikov ( 11 ) in drugi ukrepi za spodbujanje energetske učinkovitosti ( 12 ));
v.
kadar je ustrezno, opisa politik in ukrepov, da bi lokalne skupnosti na področju energije bolje pomagale izvajati politike in ukrepe iz točk i, ii, iii in iv;
vi.
opisa ukrepov za oblikovanje ukrepov za izkoriščanje potenciala energetske učinkovitosti plinske in elektroenergetske infrastrukture ( 13 );
vii.
kadar je ustrezno, regionalnega sodelovanja na tem področju;
viii.
financiranja ukrepov, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni. 3.3. Razsežnost energetska varnost ( 14 )
i.
Politike in ukrepi, povezani z elementi, določenimi v točki 2.3 ( 15 )
ii.
Regionalno sodelovanje na tem področju
iii.
Kadar je ustrezno, ukrepi financiranja, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni 3.4. Razsežnost notranji trg energije ( 16 ) 3.4.1. Elektroenergetska infrastruktura
i.
Politike in ukrepi za doseganje ciljne ravni povezanosti iz točke (d) člena 4
ii.
Regionalno sodelovanje na tem področju ( 17 )
iii.
Kadar je ustrezno, ukrepi financiranja, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni 3.4.2. Infrastruktura za prenos energije
i.
Politike in ukrepi, povezani z elementi iz točke 2.4.2, kadar je ustrezno, vključno s posebnimi ukrepi, ki omogočajo izvedbo projektov skupnega interesa (PSI) in drugih ključnih projektov za infrastrukturo
ii.
Regionalno sodelovanje na tem področju ( 18 )
iii.
Kadar je ustrezno, ukrepi financiranja, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni 3.4.3. Povezovanje trgov
i.
Politike in ukrepi, povezani z elementi iz točke 2.4.3
ii.
Ukrepi za povečanje prožnosti energetskega sistema glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so pametna omrežja, združevanje, prilagajanje odjema, skladiščenje, razpršena proizvodnja, mehanizmi za dispečiranje, ponovno dispečiranje in omejevanje prenosa, cenovni signali v realnem času, vključno z izvedbo spajanja trgov znotraj dneva in uvedbo čezmejnih izravnalnih trgov
iii.
Kadar je ustrezno, ukrepi za zagotovitev nediskriminatornega deleža energije iz obnovljivih virov, prilagajanja odjema in shranjevanja, tudi z združevanjem, na vseh trgih energije
iv.
Politike in ukrepi za varstvo porabnikov, zlasti ranljivih in, kadar je ustrezno, energetsko revnih porabnikov, ter za izboljšanje konkurenčnosti in dostopnosti maloprodajnih trgov energije
v.
Opis ukrepov za omogočanje in razvoj prilagajanja odjema, vključno s tistimi, ki obravnavajo tarife, ki podpirajo dinamično določanje cen ( 19 ) 3.4.4. Energetska revščina
i.
Kadar je ustrezno, politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v točki 2.4.4 3.5. Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost
i.
Politike in ukrepi, povezani z elementi iz točke 2.5
ii.
Kadar je ustrezno, sodelovanje z drugimi državami članicami na tem področju, po potrebi vključno z obveščanjem, kako se cilji in politike SET načrta prenašajo na nacionalno raven
iii.
Kadar je ustrezno, ukrepi financiranja, vključno s podporo Unije in uporabo sredstev Unije, na tem področju na nacionalni ravni ODDELEK B: ANALITIČNA OSNOVA ( 20 ) 4. TRENUTNO STANJE IN PROJEKCIJE Z OBSTOJEČIMI POLITIKAMI IN UKREPI ( 21 ), ( 22 ) 4.1. Predvideni razvoj glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na energetski sistem in trende emisij toplogrednih plinov
i.
Makroekonomske napovedi (BDP in rast prebivalstva)
ii.
Sektorske spremembe, ki naj bi po pričakovanjih vplivale na energetski sistem in emisije toplogrednih plinov
iii.
Svetovni energetski trendi, mednarodne cene fosilnih goriv, cena ogljika v sistemu EU za trgovanje z emisijami
iv.
Stroški tehnološkega razvoja 4.2. Razsežnost razogljičenje 4.2.1. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov
i.
Trendi sedanjih emisij in odvzemov toplogrednih plinov v EU ETS, porazdelitev prizadevanj in sektorji LULUCF ter različni energetski sektorji
ii.
Projekcije razvoja dogodkov v sektorjih z obstoječimi nacionalnimi politikami in ukrepi ter politikami in ukrepi Unije vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) 4.2.2. Energija iz obnovljivih virov
i.
Trenutni delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije ter v različnih sektorjih (ogrevanja in hlajenja, električne energije in prometa) kot tudi po posamezni tehnologiji v teh sektorjih
ii.
Okvirne projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami za leto 2030 (z obeti do leta 2040) 4.3. Dimenzija energetska učinkovitost
i.
Trenutna poraba primarne in končne energije v gospodarstvu in posameznih sektorjih (vključno z industrijskim sektorjem, stanovanjskim sektorjem, storitvenim sektorjem in prometnim sektorjem)
ii.
Trenutne možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje ( 23 )
iii.
Projekcije glede obstoječih politik energetske učinkovitosti, ukrepov in programov, opisanih v točki 1.2. (ii), za porabo primarne in končne energije za vsak sektor vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) ( 24 )
iv.
Stroškovno optimalne ravni minimalne energetske učinkovitosti, ki izhajajo iz nacionalnih izračunov, v skladu s členom 5 Direktive 2010/31/EU 4.4. Razsežnost energetska varnost
i.
Trenutna mešanica virov energije, domači viri energije, odvisnost od uvoza, vključno z zadevnimi tveganji
ii.
Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) 4.5. Razsežnost notranji trg energije 4.5.1. Elektroenergetska medsebojna povezanost
i.
Trenutna raven medsebojne povezanosti in glavni povezovalni daljnovodi ( 25 )
ii.
Projekcije zahtev za širitev povezovalnega daljnovoda (tudi za leto 2030) ( 26 ) 4.5.2. Infrastruktura za prenos energije
i.
Ključne značilnosti obstoječe infrastrukture za prenos električne energije in plina ( 27 )
ii.
Projekcije zahtev za širitev omrežja vsaj do leta 2040 (tudi za leto 2030) ( 28 ) 4.5.3. Trg električne energije in plina, cene energije
i.
Trenutne razmere na trgu električne energije in plina, vključno s cenami energije
ii.
Projekcije razvoja dogodkov z obstoječimi politikami in ukrepi vsaj do leta 2040 (vključno za leto 2030) 4.6. Razsežnost raziskave, inovacije in konkurenčnost
i.
Trenutne razmere v sektorju nizkoogljičnih tehnologij in, kolikor je mogoče, njegov položaj na globalnem trgu (potrebna je analiza na ravni Unije ali globalni ravni)
ii.
Trenutna raven javne in, kadar je na voljo, zasebne porabe za raziskave in inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij, trenutno število patentov in trenutno število raziskovalcev
iii.
Razčlenitev trenutnih cenovnih elementov, ki sestavljajo tri glavne cenovne komponente (energija, omrežje, davki/dajatve)
iv.
Opis energetskih subvencij, tudi za fosilna goriva 5. OCENA UČINKA NAČRTOVANIH POLITIK IN UKREPOV ( 29 ) 5.1. Učinki načrtovanih politik in ukrepov, opisanih v oddelku 3, na energetski sistem in emisije toplogrednih plinov in njihovi odvzemi, vključno s primerjavo s projekcijami z obstoječimi politikami in ukrepi (kot so opisane v oddelku 4).
i.
Projekcije razvoja energetskega sistema ter emisij in odvzemov toplogrednih plinov, kadar je ustrezno pa tudi emisij onesnaževal zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 ob načrtovanih politikah in ukrepih vsaj za deset let po obdobju, ki ga pokriva načrt (vključno za zadnje leto obdobja, ki ga pokriva načrt), vključno z zadevnimi politikami in ukrepi Unije.
ii.
Ocena vzajemnega delovanja politik (med obstoječimi politikami in ukrepi in načrtovanimi politikami in ukrepi znotraj razsežnosti politike ter med obstoječimi politikami in ukrepi in načrtovanimi politikami in ukrepi za različne razsežnosti) vsaj do zadnjega leta obdobja, ki ga pokriva načrt, zlasti za vzpostavitev natančnega razumevanja učinka politik energetske učinkovitosti/prihranka energije na določitev velikosti energetskega sistema in za zmanjšanje tveganja nasedlih naložb v oskrbo z energijo
iii.
Ocena interakcije med obstoječimi politikami in ukrepi in načrtovanimi politikami in ukrepi ter – med temi politikami in ukrepi – ukrepi politike Unije na področjih podnebja in energetike 5.2. Makroekonomski in, če je izvedljivo, zdravstveni in okoljski učinki, učinki na zaposlovanje in izobraževanje, učinki na znanje in spretnosti ter družbeni učinki, vključno z vidiki pravičnega prehoda (v smislu stroškov in koristi kot tudi stroškovne učinkovitosti), načrtovanih politik in ukrepov, opisanih v oddelku 3, vsaj do zadnjega leta obdobja iz načrta, vključno s primerjavo s projekcijami z obstoječimi politikami in ukrepi 5.3. Pregled naložbenih potreb
i.
Obstoječi naložbeni tokovi in predpostavke o naložbah v prihodnosti, ob upoštevanju načrtovanih politik in ukrepov;
ii.
Sektorski ali tržni dejavniki tveganja ali ovire v nacionalnem ali regionalnem okviru;
iii.
Analiza dodatne javnofinančne podpore ali sredstev za zapolnitev vrzeli, ugotovljenih pod točko ii 5.4. Učinki načrtovanih politik in ukrepov, opisanih v oddelku 3, na druge države članice in regionalno sodelovanje vsaj do zadnjega leta obdobja, ki ga pokriva načrt, vključno s primerjavo s projekcijami z obstoječimi politikami in ukrepi
i.
Učinki na energetski sistem v sosednjih in drugih državah članicah v regiji v največji možni meri
ii.
Učinki na cene energije, energetske službe ter povezovanje trgov energije
iii.
Kadar je ustrezno, učinki na regionalno sodelovanje 5.5. Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Del 2 Seznam parametrov in spremenljivk, ki se sporočajo v oddelku B nacionalnih načrtov. ( 30 ) ( 31 ) ( 32 ) ( 33 ) V oddelku B nacionalnih načrtov „Analitična osnova“ se sporočajo naslednji parametri, spremenljivke, energijske bilance in kazalniki, kolikor se uporabljajo: 1. Splošni parametri in spremenljivke
(1)
Prebivalstvo [v milijonih]
(2)
BDP [v milijonih EUR]
(3)
Bruto dodana vrednost po posameznih sektorjih (vključno z glavnim industrijskim, gradbenim, storitvenim in kmetijskim sektorjem) [v milijonih EUR]
(4)
Število gospodinjstev [v tisočih]
(5)
Velikost gospodinjstva [stanovalci/gospodinjstvo]
(6)
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev [v EUR]
(7)
Število potniških kilometrov: vsi načini prometa, tj. delitev med cestnim (avtomobili in avtobusi ločeno, če je mogoče), železniškim, letalskim prometom in notranjo plovbo (če je ustrezno) [v milijonih potniških kilometrov]
(8)
Tovorni promet, tonski kilometri: vsi načini prometa, razen mednarodnega pomorskega prometa, tj. delitev med cestnim, železniškim, letalskim prometom in notranjo plovbo (celinske plovne poti in domači pomorski promet) [v milijonih tonskih kilometrov]
(9)
Mednarodne uvozne cene goriv nafte, plina in premoga [EUR/GJ ali EUR/toe] na podlagi priporočil Komisije
(10)
Cena ogljika v EU-ETS [EUR/EUA] na podlagi priporočil Komisije
(11)
Predpostavke za menjalni tečaj za EUR in USD (po potrebi) [EUR/valuta in USD/valuta]
(12)
Stopinjski dnevi - ogrevanje (HDD)
(13)
Stopinjski dnevi - hlajenje (CDD)
(14)
Predpostavke o stroških tehnologije, ki se uporablja pri modeliranju, za glavne ustrezne metodologije 2. Energijske bilance in kazalniki 2.1. Oskrba z energijo
(1)
Domača proizvodnja po vrsti goriva (vsi energenti, ki se proizvajajo v znatnih količinah) [v ktoe]
(2)
Neto uvoz po vrstah goriva (vključno z električno energijo in delitev na neto uvoz znotraj EU in iz držav zunaj nje) [v ktoe]
(3)
Odvisnost od uvoza iz tretjih držav [v %]
(4)
Glavni viri uvoza (države) za glavne nosilce energije (vključno s plinom in električno energijo)
(5)
Bruto nacionalna poraba po vrsti vira goriva (vključno s trdnimi gorivi, vsi energenti: premog, surova nafta in naftni derivati, zemeljski plin, jedrska energija, električna energija, pridobljena toplota, obnovljivi viri, odpadki) [v ktoe] 2.2. Električna energija in toplota
(1)
Bruto proizvodnja električne energije [v GWh]
(2)
Bruto proizvodnja električne energije po posameznih gorivih (vsi energenti) [v GWh]
(3)
Delež soproizvodnje toplote in električne energije v skupni proizvodnji električne energije in toplote [v %]
(4)
Zmogljivost proizvodnje električne energije po posameznih virih, vključno z izločitvami iz uporabe in novimi naložbami (v MW)
(5)
Proizvodnja toplote pri proizvodnji v termoelektrarnah
(6)
Proizvodnja toplote v napravah za soproizvodnjo toplote in električne energije, vključno z industrijsko odvečno toploto
(7)
Čezmejne zmogljivosti povezovalnih vodov za plin in električno energijo [opredelitev za električno energijo v skladu z izidom tekočih razprav na podlagi ciljne 15-odstotne povezanosti] in predvidene stopnje izkoriščenosti 2.3. Sektor pretvorbe
(1)
Vložki goriva v termoelektrarne (vključno s trdnimi gorivi, nafto, plinom) [v ktoe]
(2)
Vložki goriva v druge postopke pretvorbe [v ktoe] 2.4. Poraba energije
(1)
Poraba primarne in končne energije [v ktoe]
(2)
Poraba končne energije po posameznih sektorjih (vključno z industrijskim, stanovanjskim, storitvenim, kmetijskim in prometnim sektorjem (ločeno za potniški in tovorni promet, če so podatki na voljo), gospodinjstvi, storitvenim sektorjem, kmetijstvom) [v ktoe]
(3)
Poraba končne energije po posameznih gorivih (vsi energenti) [v ktoe]
(4)
Neenergetska poraba končne energije [v ktoe]
(5)
Energetska intenzivnost celotnega gospodarstva za primarno energijo (poraba primarne energije na BDP [v toe/EUR]
(6)
Energetska intenzivnost po posameznih sektorjih za končno energijo (vključno z industrijskim sektorjem, stanovanjskim sektorjem, storitvenim sektorjem in prometnim sektorjem (ločeno za potniški in tovorni promet, če so podatki na voljo)) 2.5. Cene
(1)
Cene električne energije po posameznih sektorjih rabe (stanovanjski sektor, industrijski sektor, storitveni sektor)
(2)
Nacionalne maloprodajne cene goriv (vključno z davki, po posameznih virih in sektorjih) (v EUR/ktoe) 2.6. Naložbe Stroški naložb v sektorjih pretvorbe, dobave, prenosa in distribucije energije 2.7. Obnovljivi viri energije
(1)
Bruto poraba končne energije iz obnovljivih virov in delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije in po posameznih sektorjih (sektorji električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa) in po posamezni tehnologiji
(2)
Proizvodnja električne energije in toplote iz energije iz obnovljivih virov v stavbah; to vključuje, kadar so na voljo, razčlenjene podatke o energiji, ki je bila proizvedena, porabljena in poslana v omrežje iz sončnih fotonapetostnih sistemov, sončnih toplotnih sistemov, sistemov na biomaso, toplotnih črpalk, geotermalnih sistemov kot tudi vseh decentraliziranih sistemov na obnovljive vire
(3)
Kadar je ustrezno, druge nacionalne začrtane poteke, vključno z dolgoročnimi ali sektorskimi (delež biogoriv na osnovi hrane in naprednih biogoriv, delež energije iz obnovljivih virov v daljinskem ogrevanju kot tudi energije iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo mesta in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. 3. Kazalniki, povezani z emisijami in odvzemi toplogrednih plinov
(1)
Emisije toplogrednih plinov po posameznih področjih politike (EU-ETS, porazdelitev prizadevanj in LULUCF)
(2)
Emisije toplogrednih plinov po posameznih sektorjih IPCC in plinu (kadar je ustrezno, ločeno za EU-ETS in porazdelitev prizadevanj) [ekvivalent CO2, v t]
(3)
Ogljična intenzivnost v celotnem gospodarstvu [ekvivalent CO2, v t/BDP]
(4)
Kazalniki, povezani z emisijami CO2
(a)
Intenzivnost toplogrednih plinov v domači proizvodnji električne energije in toplote [ekvivalent CO2, v t/MWh]
(b)
Intenzivnost toplogrednih plinov v porabi končne energije po posameznih sektorjih [ekvivalent CO2, v t/toe]
(5)
Parametri, ki niso povezani z emisijami CO2
(a)
Živina: molzno govedo [v tisočih glav], nemolzno govedo [v tisočih glav], ovce [v tisočih glav], prašiči [v tisočih glav], perutnina [v tisočih glav]
(b)
Vnos dušika zaradi uporabe umetnih gnojil [v kt dušika]
(c)
Vnos dušika zaradi uporabe gnoja [v kt dušika]
(d)
Dušik, fiksiran s pridelki, ki izboljšujejo vsebnost dušika [v kt dušika]
(e)
Dušik v ostankih kmetijskih pridelkov, vrnjenih v tla [v kt dušika]
(f)
Območje obdelanih organskih tal [v hektarih]
(g)
Proizvodnja trdnih komunalnih odpadkov
(h)
Trdni komunalni odpadki, ki gredo na odlagališča
(i)
Delež zajema CH4 v skupni proizvodnji CH4 iz odlagališč [v %] 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|