Člen 9 Sprejetje načrtov prestrukturiranja

1.   Države članice zagotovijo, da imajo dolžniki, ne glede na to, kdo vloži zahtevo za postopek preventivnega prestrukturiranja v skladu s členom 4, pravico, da predložijo načrte prestrukturiranja v sprejetje prizadetim strankam.

Države članice lahko določijo tudi, da imajo upniki in upravitelji na področju prestrukturiranja pravico, da predložijo načrte prestrukturiranja, in pogoje, pod katerimi lahko to storijo.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo prizadete stranke pravico do glasovanja o sprejetju načrta prestrukturiranja.

Stranke, na katere načrt prestrukturiranja ne vpliva, nimajo glasovalnih pravic v zvezi s sprejetjem tega načrta.

3.   Ne glede na odstavek 2 lahko države članice iz pravice do glasovanja izključijo:

4.   Države članice zagotovijo, da se prizadete stranke v skladu z nacionalnim pravom obravnavajo v ločenih razredih, ki imajo na podlagi preverljivih meril dovolj podobne interese. Zaradi sprejetja načrta prestrukturiranja se v ločenih razredih obravnavajo vsaj upniki zavarovanih in nezavarovanih terjatev.

Države članice lahko tudi določijo, da se terjatve delavcev obravnavajo v ločenem razredu.

Države članice lahko določijo, da imajo dolžniki, ki so MSP, možnost, da prizadetih strank ne obravnavajo v ločenih razredih.

Države članice vzpostavijo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se pri oblikovanju razredov zaščitijo zlasti ranljivi upniki, kot so mali dobavitelji.

5.   Glasovalne pravice in oblikovanje razredov preveri sodni ali upravni organ, ko je vložena zahteva za potrditev načrta prestrukturiranja.

Države članice lahko zahtevajo, da sodni ali upravni organ preveri in potrdi glasovalne pravice in oblikovanje razredov v zgodnejši fazi kot tisti iz prvega pododstavka.

6.   Načrt prestrukturiranja prizadete stranke sprejmejo, če je v vsakem razredu dosežena večina glede na višino njihovih terjatev ali deležev. Države članice lahko poleg tega zahtevajo, da se v vsakem razredu doseže večina glede na število prizadetih strank.

Države članice določijo potrebne večine za sprejetje načrta prestrukturiranja. Te večine ne presegajo 75 % glede na višino terjatev ali deležev v vsakem razredu ali, kjer je ustrezno, število prizadetih strank v vsakem razredu.

7.   Ne glede na odstavke 2 do 6 lahko države članice določijo, da se lahko formalno glasovanje o sprejetju načrta prestrukturiranja nadomesti z dogovorom s potrebno večino.