|
+Člen 4 6. |
Člen 4 6.Kadar Komisija na podlagi svoje ocene v skladu s členom 29(1) in (3) Uredbe (EU) 2018/1999 ugotovi, da doseženi napredek v smeri doseganja prispevkov k energetski učinkovitosti ni zadosten, države članice, ki so nad svojimi okvirnimi začrtani poteki za porabo končne energije iz odstavka 2 tega člena, zagotovijo, da se v roku enega leta od prejema ocene Komisije izvedejo dodatni ukrepi, da bi se vrnile na pravo pot za dosego svojih prispevkov k energetski učinkovitosti. Med temi dodatnimi ukrepi je vsaj eden od naslednjih:
(a)
nacionalni ukrepi za doseganje prihrankov energije vključno z okrepljeno pomočjo pri razvoju projektov za izvajanje ukrepov naložb v energetsko učinkovitost;
(b)
povečanje obveznosti prihrankov energije iz člena 8 te direktive;
(c)
prilagoditev obveznosti javnega sektorja;
(d)
prostovoljni finančni prispevek v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost iz člena 30 te direktive ali kakšen drug poseben instrument za energetsko učinkovitost, pri čemer so letni prispevki enaki naložbam, ki so potrebne za dosego okvirnega začrtanega poteka. Če je poraba končne energije države članice nad okvirnim začrtanim potekom porabe končne energije iz odstavka 2 tega člena, v svoje celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku, predloženo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999, vključi pojasnilo o ukrepih, ki jih bo uporabila za zapolnitev vrzeli, da bi zagotovila, da bo dosegla svoje nacionalne prispevke k energetski učinkovitosti, ter o tem, koliko energije bo po pričakovanjih prihranjene. Komisija oceni, ali nacionalni ukrepi iz tega odstavka zadostujejo za dosego ciljnih vrednosti Unije za energetsko učinkovitost. Kadar se šteje, da nacionalni ukrepi ne zadostujejo, Komisija, kot je primerno, predlaga ukrepe in izvaja svoja pooblastila na ravni Unije, da bi zagotovila zlasti doseganje cilja Unije za energetsko učinkovitost za leto 2030. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|