+Člen 4 Cilji povečanja energetske učinkovitosti
---+Člen 4 1.
---+Člen 4 2.
---+Člen 4 3.
---+Člen 4 4.
---+Člen 4 5.
---+Člen 4 6.
---+Člen 4 7.

Člen 4 Cilji povečanja energetske učinkovitosti

1. Pregled

,
Člen 4 1.
Države članice skupaj zagotovijo zmanjšanje porabe energije v letu 2030 za najmanj 11,7 % v primerjavi s projekcijami iz referenčnega scenarija EU iz leta 2020, tako da bo poraba končne energije v Uniji v letu 2030 znašala največ 763 Mtoe. Države članice si po najboljših močeh prizadevajo, da skupaj prispevajo k okvirnemu cilju Unije glede porabe primarne energije, ki naj bi v letu 2030 znašala največ 992,5 Mtoe.
Člen 4 2.
Vsaka država članica določi okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti, ki temelji na porabi končne energije, da bi skupaj dosegle zavezujoč cilj Unije glede porabe končne energije iz odstavka 1 tega člena, in si po najboljših močeh prizadeva za skupno prispevanje k okvirnim ciljem Unije glede porabe primarne energije v Uniji iz zadevnega odstavka. Države članice uradno obvestijo Komisijo o teh prispevkih in okvirnem začrtanem poteku za te prispevke v okviru posodobitev svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2018/1999, in v okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, priglašenih v skladu s členom 3 in členi 7 do 12 navedene uredbe. Države članice ob tem tudi izrazijo svoje prispevke kot absolutno raven porabe primarne energije leta 2030. Države članice pri določitvi svojih okvirnih nacionalnih prispevkov k energetski učinkovitosti upoštevajo zahteve iz odstavka 3 tega člena in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so bili ti prispevki izračunani. V ta namen lahko uporabijo formulo iz Priloge I k tej direktivi.

Države članice v nacionalnih prispevkih k energetski učinkovitosti sporočijo deleže porabe primarne energije in porabe končne energije v sektorjih končne porabe energije, kot je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1099/2008, vključno z industrijo, stanovanjskim sektorjem, storitvami in prometom. Države članice navedejo tudi projekcije porabe energije v IKT.
Člen 4 3.

Države članice pri določitvi svojih okvirnih nacionalnih prispevkov k energetski učinkovitosti iz odstavka 2 upoštevajo:

(a) 

cilj Unije za leto 2030, da poraba končne energije ne sme preseči 763 Mtoe in poraba primarne energije 992,5 Mtoe;

(b) 

ukrepe iz te direktive;

(c) 

druge ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v državah članicah in na ravni Unije;

(d) 

vse ustrezne dejavnike, ki vplivajo na prizadevanja za učinkovitost:

(i) 

zgodnja prizadevanja in ukrepi na področju energetske učinkovitosti;

(ii) 

pravična porazdelitev prizadevanj po vsej Uniji;

(iii) 

energetska intenzivnost gospodarstva;

(iv) 

neizkoriščene možnosti za stroškovno učinkovit prihranek energije;

(e) 

druge nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo energije, zlasti:

(i) 

spremembe in napovedi v zvezi z BDP in demografijo;

(ii) 

spremembe pri uvozu in izvozu energije, spremembe v mešanici virov energije in uvedba novih trajnostnih goriv;

(iii) 

razvoj vseh obnovljivih virov energije, jedrske energije, zajemanje in shranjevanje ogljika;

(iv) 

razogljičenje energetsko intenzivnih panog;

(v) 

raven ambicij v nacionalnih načrtih za razogljičenje ali podnebno nevtralnost;

(vi) 

možnosti prihranka energije v gospodarstvu;

(vii) 

trenutne podnebne razmere in napovedi glede podnebnih sprememb.
Člen 4 4.
Država članica pri uporabi zahtev iz odstavka 3 zagotovi, da je njen prispevek v Mtoe največ 2,5 % višji od tega, kar bi znašal, če bi bil izračunan na podlagi formule iz Priloge I.
Člen 4 5.

Komisija oceni, ali je skupni prispevek držav članic vsaj enak zavezujočemu cilju Unije glede porabe končne energije iz odstavka 1 tega člena. Kadar Komisija v okviru ocene osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2018/1999 ali najpozneje do 1. marca 2024, ob upoštevanju posodobljenega referenčnega scenarija EU iz leta 2020 skladno s tem odstavkom ugotovi, da je ta prispevek nezadosten, vsaki državi članici predloži popravljen okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti za porabo končne energije, in sicer na podlagi:

(a) 

preostalega skupnega zmanjšanja porabe končne energije, potrebnega za dosego zavezujočega cilja Unije iz odstavka 1;

(b) 

relativne intenzivnosti TGP na enoto BDP v letu 2019 v zadevnih državah članicah;

(c) 

BDP zadevnih držav članic v letu 2019.

Komisija pred uporabo formule iz Priloge I za mehanizem, določen v tem odstavku, ter najpozneje do 30. novembra 2023, posodobi referenčni scenarij EU iz leta 2020 na podlagi najnovejših podatkov Eurostata, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 4(2), točka (b), in členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999.

Ne glede na člen 37 te direktive države članice, ki želijo posodobiti svoje okvirne nacionalne prispevke k energetski učinkovitosti na podlagi odstavka 2 tega člena in pri tem uporabijo posodobljeni referenčni scenarij EU iz leta 2020, priglasijo svoje posodobljene okvirne nacionalne prispevke k energetski učinkovitosti najpozneje do 1. februarja 2024. Kadar želi država članica posodobiti svoj okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti, zagotovi, da je njen prispevek v Mtoe največ 2,5 % višji od tega, kar bi znašal, če bi bil izračunan na podlagi formule iz Priloge I, pri čemer bi se uporabil posodobljeni referenčni scenarij EU iz leta 2020.

Države članice, ki jim je Komisija predložila popravljeni okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti, v okviru posodobitev celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2018/1999, posodobijo svoje okvirne nacionalne prispevke k energetski učinkovitosti v skladu z odstavkom 2 tega člena, tako da navedejo popravljeni okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti za porabo končne energije skupaj s posodobitvijo svojega okvirnega začrtanega poteka za navedeni prispevek ter kadar je ustrezno, njihove dodatne ukrepe. Komisija v skladu z navedeno uredbo od držav članic zahteva, da brez odlašanja predložijo popravljeni okvirni prispevek k energetski učinkovitosti in kadar je ustrezno, njihove dodatne ukrepe za zagotavljanje uporabe mehanizma iz tega odstavka.

Če je država članica priglasila okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti za porabo končne energije v Mtoe, ki je enak ali nižji od tega, kar bi znašal, če bi bil izračunan na podlagi formule iz Priloge I, Komisija tega prispevka ne popravi.

Komisija pri uporabi mehanizma iz tega odstavka zagotovi, da med vsoto nacionalnih prispevkov vseh držav članic in zavezujočim ciljem Unije iz odstavka 1 ni več razhajanj.
Člen 4 6.

Kadar Komisija na podlagi svoje ocene v skladu s členom 29(1) in (3) Uredbe (EU) 2018/1999 ugotovi, da doseženi napredek v smeri doseganja prispevkov k energetski učinkovitosti ni zadosten, države članice, ki so nad svojimi okvirnimi začrtani poteki za porabo končne energije iz odstavka 2 tega člena, zagotovijo, da se v roku enega leta od prejema ocene Komisije izvedejo dodatni ukrepi, da bi se vrnile na pravo pot za dosego svojih prispevkov k energetski učinkovitosti. Med temi dodatnimi ukrepi je vsaj eden od naslednjih:

(a) 

nacionalni ukrepi za doseganje prihrankov energije vključno z okrepljeno pomočjo pri razvoju projektov za izvajanje ukrepov naložb v energetsko učinkovitost;

(b) 

povečanje obveznosti prihrankov energije iz člena 8 te direktive;

(c) 

prilagoditev obveznosti javnega sektorja;

(d) 

prostovoljni finančni prispevek v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost iz člena 30 te direktive ali kakšen drug poseben instrument za energetsko učinkovitost, pri čemer so letni prispevki enaki naložbam, ki so potrebne za dosego okvirnega začrtanega poteka.

Če je poraba končne energije države članice nad okvirnim začrtanim potekom porabe končne energije iz odstavka 2 tega člena, v svoje celovito nacionalno energetsko in podnebno poročilo o napredku, predloženo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999, vključi pojasnilo o ukrepih, ki jih bo uporabila za zapolnitev vrzeli, da bi zagotovila, da bo dosegla svoje nacionalne prispevke k energetski učinkovitosti, ter o tem, koliko energije bo po pričakovanjih prihranjene.

Komisija oceni, ali nacionalni ukrepi iz tega odstavka zadostujejo za dosego ciljnih vrednosti Unije za energetsko učinkovitost. Kadar se šteje, da nacionalni ukrepi ne zadostujejo, Komisija, kot je primerno, predlaga ukrepe in izvaja svoja pooblastila na ravni Unije, da bi zagotovila zlasti doseganje cilja Unije za energetsko učinkovitost za leto 2030.
Člen 4 7.
Komisija do 31. decembra 2026 oceni metodološke spremembe v podatkih, sporočenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008, v metodologiji za izračun energetske bilance in v energetskih modelih za evropsko uporabo energije ter po potrebi predlaga tehnične prilagoditve izračuna za cilje Unije za leto 2030, da bi ohranila raven ambicij iz odstavka 1 tega člena.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi
  • Builddate: 05.08.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32023L1791
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.