|
+PRILOGA XIV |
PRILOGA XIV
PRILOGA XIV MINIMALNE ZAHTEVE ZA POŠILJKE RABLJENIH BATERIJ 1. Kadar imetnik, to je fizična ali pravna oseba, ki poseduje rabljene ali odpadne baterije, trdi, da namerava pošiljati ali pošilja rabljene baterije in ne odpadnih baterij, se za razlikovanje med rabljenimi in odpadnimi baterijami od tega imetnika zahteva, da za utemeljitev te trditve predloži:
(a)
kopijo računa in pogodbe v zvezi s prodajo ali prenosom lastništva baterij, na kateri je navedeno, da so baterije namenjene za neposredno ponovno uporabo in delujejo brezhibno;
(b)
dokaz o ocenjevanju ali preizkušanju v obliki kopije zapisov, kot je potrdilo o preizkusu, dokazilo o uporabnosti, za vsako baterijo ali njen del v pošiljki ter protokol, ki vsebuje vse informacije o evidenci v sladu s točko 3;
(c)
izjavo imetnika, da pri nobenem od materialov ali opreme v pošiljki ne gre za odpadek, kakor je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES, ter
(d)
ustrezno zaščito pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z zadostnim embalažnim materialom in ustreznim nalaganjem tovora. 2. Točka 1(a) in (b) ter točka 3 se ne uporabljata, kadar se dokaže z dokumentarnimi dokazi, da je pošiljka poslana na podlagi dogovora med podjetji o prenosu in da:
(a)
je rabljena baterija vrnjena proizvajalcu ali tretji strani, ki deluje v njegovem imenu, zaradi popravila baterije pod garancijo in z namenom ponovne uporabe ali
(b)
če je rabljena baterija namenjena profesionalni uporabi, se zaradi prenovitve ali popravila z namenom ponovne uporabe na podlagi veljavne pogodbe pošlje proizvajalcu ali tretji strani, ki deluje v njegovem imenu, ali obratu tretje strani v državah, v katerih se uporablja Sklep Sveta OECD C(2001)107/Final o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja, ali
(c)
če je rabljena baterija namenjena profesionalni uporabi in je pokvarjena, se pošlje proizvajalcu ali tretji strani, ki deluje v njegovem imenu, za analizo osnovnega vzroka okvare na podlagi veljavne pogodbe, v primerih, ko lahko tako analizo opravi samo proizvajalec ali tretja stran, ki deluje v njegovem imenu. 3. Da bi dokazal, da so baterije, ki se pošiljajo, rabljene baterije, in ne odpadne baterije, imetnik izvede naslednje korake za preizkušanje in vodenje evidence: Korak 1: Preizkušanje
(a)
baterija se preizkusi glede na njeno stanje staranja in oceni se prisotnost nevarnih snovi;
(b)
rezultati ocenjevanja in preizkušanja iz točke (a) se evidentirajo. Korak 2: Zapis
(a)
zapis se varno, vendar ne za stalno, pritrdi na samo rabljeno baterijo, če rabljena baterija ni bila pakirana, ali na embalažo, tako da se lahko prebere, ne da bi odstranili embalažo;
(b)
zapis vsebuje naslednje informacije:
—
ime baterije ali njenega dela,
—
identifikacijsko številko baterije ali njenega dela, kadar je ustrezno,
—
leto proizvodnje, če je na voljo,
—
ime in naslov podjetja, odgovornega za preizkušanje stanja staranja,
—
vrsto preizkusov, opravljenih za korak 1,
—
rezultate preizkusov, opravljenih za korak 1, vključno z datumom preizkusov.
4. Poleg dokumentacije, zahtevane v točkah 1, 2 in 3, sta vsakemu tovoru, na primer transportnemu zabojniku ali tovornjaku, rabljenih baterij priloženi:
(a)
ustrezna prevozna listina in
(b)
izjava o odgovornosti zavezanca. 5. Če ni dokazano, da je predmet rabljena baterija in ne odpadna baterija, v obliki ustreznih dokumentov iz točk 1, 2, 3 in 4, ter ni ustrezne zaščite pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z dovolj embalažnega materiala in ustreznim nalaganjem tovora, kar je obveznost imetnika, ki organizira prevoz, se šteje, da je predmet odpadek in da gre pri tovoru za nezakonito pošiljko. V takih primerih se tovor obravnava v skladu s členoma 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1013/2006. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|