+Člen 3 Nacionalni načrt prenove stavb
---+Člen 3 1.
---+Člen 3 2.
---+Člen 3 3.
---+Člen 3 4.
---+Člen 3 5.
---+Člen 3 6.
---+Člen 3 7.
---+Člen 3 8.
---+Člen 3 9.
|
Člen 3 Nacionalni načrt prenove stavb
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 3 1.
|
Vsaka država članica oblikuje nacionalni načrt prenove stavb, da zagotovi prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, z namenom preobrazbe obstoječih stavb v brezemisijske stavbe.
|
|
Člen 3 2.
|
Vsak nacionalni načrt prenove stavb vključuje:
(a)
pregled nacionalnega stavbnega fonda za različne vrste stavb, vključno z njihovim deležem v nacionalnem stavbnem fondu, obdobja gradnje in tipe podnebja, ki, kakor je ustrezno, temelji na statističnem vzorčenju in nacionalni podatkovni zbirki energetskih izkaznic na podlagi člena 22, pregled tržnih ovir in nedelovanja trga ter pregled zmogljivosti v gradbeništvu, sektorjih energetske učinkovitosti ter energije iz obnovljivih virov in deleža ranljivih gospodinjstev, ki, kakor je ustrezno, temelji na statističnem vzorčenju;
(b)
časovni načrt z nacionalno določenimi cilji in merljivimi kazalniki napredka, vključno z zmanjšanjem števila ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina, za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi zagotovili visoko energetsko učinkovit in razogljičen nacionalni stavbni fond ter preoblikovanje obstoječih stavb v brezemisijske stavbe do leta 2050;
(c)
pregled izvedenih in načrtovanih politik in ukrepov, s katerimi se podpira izvajanje časovnega načrta na podlagi točke (b);
(d)
opis naložbenih potreb za izvajanje nacionalnega načrta prenove stavb, virov in ukrepov financiranja ter upravnih virov za prenovo stavb;
(e)
pragove obratovalnih emisij toplogrednih plinov in letne potrebe po primarni energiji za nove ali prenovljene brezemisijske stavbe na podlagi člena 11;
(f)
minimalne standarde energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe na podlagi najvišjih pragov energetske učinkovitosti na podlagi člena 9(1);
(g)
nacionalno usmeritev za prenovo fonda stanovanjskih stavb, vključno z mejniki za leti 2030 in 2035 za povprečno porabo primarne energije v kWh/(m2 na leto), na podlagi člena 9(2) ter
(h)
z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi, vključno s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih.
Časovni načrt iz točke (b) tega odstavka vključuje nacionalne cilje za leta 2030, 2040 in 2050 v zvezi z letno stopnjo energetske prenove, porabo primarne in končne energije nacionalnega stavbnega fonda ter zmanjšanjem operativnih emisij toplogrednih plinov v nacionalnem stavbnem fondu, posebne časovnice za nestanovanjske stavbe, da bi do let 2040 in 2050 spoštovale nižje najvišje pragove energetske učinkovitosti na podlagi člena 9(1), kar je v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe; in z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi, vključno s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih. Kadar je pregled posebnih politik in ukrepov iz točke (c) ali pregled posebnih naložbenih potreb iz točke (d) že vključen v nacionalne energetske in podnebne načrte, se lahko namesto popolnoma pripravljenega pregleda v načrt prenove stavb vključi jasno sklicevanje na ustrezne dele nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;
|
|
Člen 3 3.
|
Vsakih pet let vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži svoj osnutek nacionalnega načrta prenove stavb, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge II k tej direktivi. Vsaka država članica predloži svoj osnutek nacionalnega načrta prenove stavb kot del svojega osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 9 Uredbe (EU) 2018/1999 in, kadar država članica predloži osnutek posodobljenega načrta, kot del osnutka posodobljenega načrta iz člena 14 navedene uredbe. Ne glede na prvi pododstavek države članice Komisiji do 31. decembra 2025 predložijo prvi osnutek načrta prenove stavb.
|
|
Člen 3 4.
|
Preden vsaka država članica Komisiji predloži osnutek svojega nacionalnega načrta prenove stavb, o njem opravi javno posvetovanje, ki služi kot prispevek k oblikovanju njenega nacionalnega načrta prenove stavb. V javno posvetovanje so vključene zlasti lokalne in regionalne oblasti ter drugi socialno-ekonomski partnerji, vključno s civilno družbo in organi, ki delajo z ranljivimi gospodinjstvi. Vsaka država članica svojemu osnutku nacionalnega načrta prenove stavb priloži povzetek rezultatov svojega javnega posvetovanja. To javno posvetovanje je lahko del javnega posvetovanja, izvedenega na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2018/1999.
|
|
Člen 3 5.
|
Komisija oceni osnutke nacionalnih načrtov prenove stavb, predloženih na podlagi odstavka 3, zlasti v zvezi s tem, ali:
(a)
so nacionalno določeni cilji dovolj ambiciozni in v skladu z nacionalnimi zavezami glede podnebja in energije, določenimi v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih;
(b)
politike in ukrepi zadostujejo za doseganje nacionalno določenih ciljev;
(c)
dodelitev proračunskih in upravnih virov zadostuje za izvajanje načrta;
(d)
so viri in ukrepi financiranja iz odstavka 2, prvi pododstavek, točka (d), tega člena v skladu z načrtovanim zmanjšanjem energetske revščine iz odstavka 2, prvi pododstavek, točka (b), tega člena;
(e)
so v načrtih prednostno obravnavane obnove energetsko najmanj učinkovitih stavb v skladu s členom 9;
(f)
je bilo javno posvetovanje na podlagi odstavka 4 dovolj vključujoče ter
(g)
načrti izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in ustrezajo predlogi iz Priloge II.
Komisija lahko po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 33 te direktive, izda priporočila za posamezne države članice v skladu s členom 9(2) in členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999. Komisija lahko v zvezi s prvim osnutkom nacionalnega načrta prenove stavb državam članicam izda zanje pripravljena priporočila najpozneje šest mesecev po tem, ko je država članica predložila navedeni načrt.
|
|
Člen 3 6.
|
Vsaka država članica v svojem nacionalnem načrtu prenove stavb ustrezno upošteva vsa priporočila Komisije o osnutku nacionalnega načrta prenove stavb. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to Komisiji poda svojo obrazložitev in to obrazložitev objavi.
|
|
Člen 3 7.
|
Vsakih pet let vsaka država članica Komisiji predloži svoj nacionalnega načrta prenove stavb, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge II k tej direktivi. Vsaka država članica predloži svoj nacionalni načrt prenove stavb kot del svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in, kadar država članica predloži posodobljen načrt, kot del posodobljenega načrta iz člena 14 navedene uredbe. Ne glede na prvi pododstavek države članice Komisiji do 31. decembra 2026 predložijo prvi nacionalni načrt prenove stavb.
|
|
Člen 3 8.
|
Vsaka država članica svojemu naslednjemu nacionalnemu načrtu prenove stavb priloži podrobnosti o izvajanju svoje najnovejše dolgoročne strategije prenove ali nacionalnega načrta prenove stavb ter navede, ali so bili njeni nacionalni cilji doseženi.
|
|
Člen 3 9.
|
Vsaka država članica v svoja celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku v skladu s členoma 17 in 21 Uredbe (EU) 2018/1999 vključi informacije o izvajanju nacionalnih ciljev iz odstavka 2, točka (b), tega člena. Komisija vsaki dve leti v svoje letno poročilo o stanju energetske unije, predloženo na podlagi člena 35 Uredbe (EU) 2018/1999, vključi splošno poročilo o napredku pri prenovi nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v skladu s časovnimi načrti, določenimi v načrtih prenove stavb, na podlagi informacij, ki so jih države članice predložile v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku. Komisija letno spremlja razvoj energetske učinkovitosti stavbnega fonda Unije na podlagi najboljših razpoložljivih informacij Eurostata in drugih virov ter informacije objavi prek opazovalnice EU za stavbni fond.
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
- Builddate: 24.05.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:32024L1275
- EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.
DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.
|