Člen 49

Člen 49

1.  Pri zemljiščih in zgradbah pomeni sedanja vrednost tržno vrednost na datum vrednotenja, če je primerno, znižano v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2.  Tržna vrednost pomeni ceno, po kateri bi se zemljišča in zgradbe lahko prodala na podlagi zasebne pogodbe med dobro obveščenim in voljnim prodajalcem ter dobro obveščenim in voljnim kupcem na datum vrednotenja, s predpostavko, da se zemljišče da javno na trg, da tržni pogoji dovoljujejo regularno odprodajo in da je z upoštevanjem narave zemljišča na voljo običajno obdobje za dogovor o prodaji.

3.  Tržna vrednost se določa z ločenim vrednotenjem vsakega posameznega zemljišča in zgradbe, ki se izvrši najmanj enkrat na vsakih pet let v skladu s splošno priznanimi metodami oziroma priznanimi s strani organov za zavarovalni nadzor. Člen 35(1)(b) Direktive 78/660/EGS se ne uporablja.

4.  Če se vrednost katerega koli zemljišča in zgradbe zmanjša v obdobju po prehodnem vrednotenju v odstavku 3, se vrednost ustrezno popravi. Tako pridobljena nižja vrednost se ne zviša v naslednjih bilancah stanja, razen, če tako povišanje ni posledica nove določitve tržne vrednosti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.  Če so na datum sestavitve izkazov zemljišča in zgradbe prodane ali naj bi se v kratkem prodale, se vrednost, dobljena v skladu z odstavkoma 2 in 4, zniža za dejanske ali ocenjene stroške odtujitve.

6.  Če je nemogoče določiti tržno vrednost posameznih zemljišč in zgradb, se vrednost, dobljena na osnovi načela nabavne cene ali proizvodnih stroškov, pojmuje kot sedanja vrednost.

7.  Metoda, s katero se prikaže sedanja vrednost zemljišč in zgradb in njihova razčlenitev po poslovnem letu vrednotenja, se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.