ODDELEK 7 Pravila vrednotenja

Člen 45

Člen 32 Direktive 78/660/EGS, po katerem je treba vrednotenje postavk, prikazanih v letnih računovodskih izkazih, osnovati na načelu nabavne cene ali proizvodnih stroškov, se uporablja za naložbe ob upoštevanju členov 46 do 49 te direktive.

Člen 46

1.  Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo vrednotenje naložb, prikazanih kot sredstva pod C, na osnovi sedanje vrednosti, izračunane v skladu s členoma 48 in 49.

2.  Naložbe, prikazane kot sredstva pod D, se prikažejo po njihovi sedanji vrednosti.

3.  Če se naložba prikaže po njeni nabavni ceni, se njena sedanja vrednost prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Vendar lahko države članice, v katerih se na datum uradnega obvestila o tej direktivi, naložbe prikazujejo po njihovi nabavni ceni, ponudijo podjetjem možnost, da prvič prikažejo v pojasnilih k računovodskim izkazom sedanjo vrednost naložb, prikazanih kot sredstva pod C(I), najkasneje pet let po datumu iz člena 70(1) in sedanjo vrednost drugih naložb najkasneje tri leta po istem datumu.

4.  Če se naložbe prikažejo po njihovi sedanji vrednosti, se njihova nabavna cena prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

5.  Ista metoda vrednotenja se uporablja za vse naložbe, vključene pod postavke, označene z arabskimi številkami, ali prikazane kot sredstva pod C(I). ►M1  Države članice lahko dovolijo odstopanja od te zahteve. ◄

▼M1

6.  Metoda ali metode, uporabljene za vsako naložbeno postavko, se v izkazih navedejo v opombah, skupaj s tako določenimi zneski.

▼M1

Člen 46a

1.  Kjer se sredstva in obveznosti vrednotijo v skladu z Oddelkom 7a Direktive 78/660/EGS, se uporabljajo odstavki 2 do 6 tega člena.

2.  Naložbe, prikazane kot sredstva pod D, so prikazane po pošteni vrednosti.

3.  Ko so naložbe prikazane po nabavni ceni, se njihova poštena vrednost razkrije v opombah k izkazu.

4.  Ko so naložbe prikazane po pošteni vrednosti, se njihova nabavna cena razkrije v opombah k izkazu.

5.  Ista metoda vrednotenja se uporabi za vse naložbe, vključene v katero koli postavko, označeno z arabsko številko ali prikazane kot sredstva pod C(I). Države članice lahko dovolijo odstopanja od te zahteve.

6.  Metoda ali metode, uporabljene za vsako naložbeno postavko, se v izkazih navedejo v opombah, skupaj s tako določenimi zneski.

▼B

Člen 47

Če se sedanja vrednost uporablja pri naložbah, se uporablja člen 33(2) in (3) Direktive 78/660/EGS, z izjemo iz členov 37 in 44 te direktive.

Člen 48

1.  Pri naložbah, razen za zemljišča in zgradbe, pomeni sedanja vrednost tržno vrednost, z izjemo določbe iz odstavka 5.

2.  Če naložbe uradno kotirajo na uradni borzi, tržna vrednost pomeni vrednost na datum bilanciranja ali, če datum bilanciranja ni dan borznega trgovanja, na zadnji dan borznega trgovanja pred tem datumom.

3.  Če obstaja trg za naložbe z izjemo naložb iz odstavka 2, pomeni tržna vrednost povprečno ceno, po kateri so se te naložbe prodajale na datum bilanciranja ali, če datum bilanciranja ni dan trgovanja, na zadnji dan trgovanja pred tem datumom.

4.  Če so bile na datum sestavitve računovodski izkazi naložbe iz odstavkov 2 in 3 prodane ali naj bi se v kratkem prodale, se tržna vrednost zmanjša za dejanske ali ocenjene stroške odtujitve.

5.  Z izjemo uporabe kapitalske metode v skladu s členom 59 Direktive 78/660/EGS se vse druge naložbe vrednotijo na osnovi, ki po načelu previdnosti upošteva verjetno prodajno vrednost.

6.  V vseh primerih se v pojasnilih k računovodskim izkazom podrobno opiše metoda vrednotenja in navedejo razlogi zanjo.

Člen 49

1.  Pri zemljiščih in zgradbah pomeni sedanja vrednost tržno vrednost na datum vrednotenja, če je primerno, znižano v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2.  Tržna vrednost pomeni ceno, po kateri bi se zemljišča in zgradbe lahko prodala na podlagi zasebne pogodbe med dobro obveščenim in voljnim prodajalcem ter dobro obveščenim in voljnim kupcem na datum vrednotenja, s predpostavko, da se zemljišče da javno na trg, da tržni pogoji dovoljujejo regularno odprodajo in da je z upoštevanjem narave zemljišča na voljo običajno obdobje za dogovor o prodaji.

3.  Tržna vrednost se določa z ločenim vrednotenjem vsakega posameznega zemljišča in zgradbe, ki se izvrši najmanj enkrat na vsakih pet let v skladu s splošno priznanimi metodami oziroma priznanimi s strani organov za zavarovalni nadzor. Člen 35(1)(b) Direktive 78/660/EGS se ne uporablja.

4.  Če se vrednost katerega koli zemljišča in zgradbe zmanjša v obdobju po prehodnem vrednotenju v odstavku 3, se vrednost ustrezno popravi. Tako pridobljena nižja vrednost se ne zviša v naslednjih bilancah stanja, razen, če tako povišanje ni posledica nove določitve tržne vrednosti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.  Če so na datum sestavitve izkazov zemljišča in zgradbe prodane ali naj bi se v kratkem prodale, se vrednost, dobljena v skladu z odstavkoma 2 in 4, zniža za dejanske ali ocenjene stroške odtujitve.

6.  Če je nemogoče določiti tržno vrednost posameznih zemljišč in zgradb, se vrednost, dobljena na osnovi načela nabavne cene ali proizvodnih stroškov, pojmuje kot sedanja vrednost.

7.  Metoda, s katero se prikaže sedanja vrednost zemljišč in zgradb in njihova razčlenitev po poslovnem letu vrednotenja, se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 50

Če se za zavarovalnice uporablja člen 33 Direktive 78/660/EGS, se uporablja na naslednji način:

Člen 51

Člen 35 Direktive 78/660/EGS se uporablja za zavarovalnice pod naslednjimi pogoji:

Države članice lahko zahtevajo popravke vrednosti pri prenosljivih vrednostnih papirjih, prikazanih kot naložbe, tako da se prikažejo po nižji vrednosti, kot se jim pripiše na datum bilanciranja.

Člen 52

Člen 38 Direktive 78/660/EGS se uporablja za sredstva pod F(I), kakor to določa člen 6 te direktive.

Člen 53

Člen 39 Direktive 78/660/EGS se uporablja za sredstva pod E(I), (II) in (III) ter F(II), kakor to določa člen 6 te direktive.

Člen 54

Pri zavarovanjih, razen življenjskih zavarovanj, se znesek katerih koli odloženih stroškov pridobivanja zavarovanja določi na osnovi, združljivi z osnovo, ki se uporablja za prenosne premije.

Pri življenjskih zavarovanjih se lahko izračun odloga zneska katerih koli stroškov pridobivanja zavarovanj vključi v aktuarski izračun iz člena 59.

Člen 55

1.  

2.  Če so dolžniški vrednostni papirji ali drugi vrednostni papirji s stalnim donosom, ki se ne vrednotijo po tržni vrednosti, prodani pred zapadlostjo in se donos uporabi za nakup drugih dolžniških vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev s stalnim donosom, lahko države članice dovolijo, da se razlika med donosom od prodaje in njihovo knjižno vrednostjo enakomerno razporedi preko obdobja, ki je preostalo do zapadlosti prvotne naložbe.

Člen 56

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij mora biti v vsakem trenutku takšen, da lahko podjetje izpolni kakršne koli logično predvidljive obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb.

Člen 57

Rezervacije za prenosne premije

1.  Rezervacije za prenosne premije se načeloma računa ločeno za vsako zavarovalno pogodbo. Vendar lahko države članice dovolijo uporabo statističnih metod, zlasti proporcionalnih in linearnih metod, pri katerih se lahko pričakujejo približno enaki rezultati kot pri individualnih izračunih.

2.  V zavarovalnih vrstah, pri katerih predpostavka o časovni korelaciji med izkušnjami v zvezi s tveganji in premijo ni ustrezna, se uporabljajo metode izračunavanja, ki upoštevajo s časom spreminjajoči se vzorec tveganja.

Člen 58

Rezervacije za še ne iztečene nevarnosti

Rezervacija za še ne iztečene nevarnosti iz člena 26 se računa na osnovi odškodninskih zahtevkov in upravnih stroškov, za katere je velika verjetnost, da nastanejo po izteku poslovnega leta iz pogodb, sklenjenih pred tistim datumom, če njihova ocenjena vrednost presega rezervacije za prenosne premije in vsakršne premije, ki so dolgovane po teh pogodbah.

Člen 59

Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj

1.  Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj se načeloma računa ločeno za vsako zavarovalno pogodbo. Vendar lahko države članice dovolijo uporabo statističnih ali matematičnih metod, pri katerih se lahko pričakujejo približno enaki rezultati kot pri posameznih izračunih. Povzetek glavnih predpostavk je podan v pojasnilih k računovodskim izkazom.

2.  Aktuar ali drug strokovnjak na tem področju naredi izračun vsako leto na osnovi priznanih aktuarskih metod.

Člen 60

Škodne rezervacije

1.  Zavarovanja, razen življenjskih zavarovanj

2.  Življenjska zavarovanja

Člen 61

1.  Do nadaljnje uskladitve lahko države članice zahtevajo ali dovolijo uporabo naslednjih metod, če so zaradi narave zavarovalne vrste ali vrste zavarovalnih poslov informacije o dolgovanih premijah, zapadlih odškodninskih zahtevkih ali obojega za zavarovalna leta nezadostne za točno oceno, ko se sestavlja letne računovodske izkaze.

Metoda 1

Presežek obračunanih premij nad obračunanimi zneski škod in stroškov, plačanih v zvezi s pogodbami, ki se začenjajo v zavarovalnem letu, tvori zavarovalne-tehnične rezervacije, ki so vključene v škodne rezervacije, prikazane v bilanci stanja v postavki pasive C(3). Rezervacije se lahko izračuna tudi na osnovi danega odstotka obračunane premije, če je taka metoda primerna za vrsto zavarovane nevarnosti. Po potrebi se znesek te zavarovalno-tehnične rezervacije poviša toliko, da zadostuje za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih obveznosti. Zavarovalno-tehnične rezervacije, določene po tej metodi, se zamenja s škodnimi rezervacijami, ocenjenimi na običajen način, takoj po pridobitvi zadostnih informacij in najkasneje do izteka tretjega leta po zavarovalnem letu.

Metoda 2

Številke, prikazane v zavarovalno-tehničnem izidu ali nekaterih njegovih postavkah, se nanašajo na leto, ki je delno ali v celoti predhodno poslovnemu letu. Vendar pa ne sme biti predhodno poslovnemu letu za več kot 12 mesecev. Zneske zavarovalno-tehničnih rezervacij, prikazanih v računovodskih izkazih, se po potrebi poviša toliko, da zadostujejo za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih obveznosti.

2.  Če se privzame ena od metod iz odstavka 1, se uporablja sistematično v zaporednih letih, razen, če nekatere okoliščine ne upravičujejo spremembe. Uporaba prve ali druge metode se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom kot tudi razlogi zanjo; v primeru spremembe uporabljene metode se v pojasnilih k računovodskim izkazom navede vpliv na sredstva, obveznosti, finančno stanje in dobiček ali izgubo. Če se uporablja metoda 1, se v pojasnilih k računovodskim izkazom prikaže časovno obdobje, ki preteče, preden se oblikujejo škodne rezervacije na običajni osnovi. Če se uporablja metoda 2, se časovni razpon, za katerega je prejšnje leto, na katerega se nanašajo številke, predhodno poslovnemu letu, in obseg zadevnih transakcij prikažeta v pojasnilih k računovodskim izkazom.

3.  Za namene tega člena „zavarovalno leto“ pomeni poslovno leto, v katerem so se pričele zavarovalne pogodbe v zavarovalni vrsti ali vrsti zavarovalnih poslov.

Člen 62

Do nadaljnje uskladitve tiste države članice, ki zahtevajo oblikovanje izravnalnih rezervacij, predpišejo pravila vrednotenja, ki se bodo uporabljala zanje.