Člen 80 Omejitve velikih gotovinskih plačil v zameno za blago ali storitve

1.   Osebe, ki trgujejo z blagom ali zagotavljajo storitve, lahko sprejemajo ali izvajajo plačila v gotovini le do zneska 10 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni ali tuji valuti, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, za katere kaže, da so povezane.

2.   Države članice lahko po posvetovanju z Evropsko centralno banko v skladu s členom 2(1) Odločbe Sveta 98/415/ES (47) sprejmejo nižje omejitve. Komisiji se takšne nižje omejitve uradno priglasijo v treh mesecih od uvedbe ukrepa na nacionalni ravni.

3.   Kadar na nacionalni ravni že obstajajo omejitve, ki so pod omejitvijo iz odstavka 1, se uporabljajo še naprej. Države članice takšne omejitve uradno priglasijo Komisiji do 10. oktobra 2024.

4.   Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za:

Plačila ali pologi iz prvega pododstavka, točka (b), nad omejitvijo se prijavijo FIU v rokih, ki jih določi FIU.

5.   Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, ki delujejo v poklicni vlogi in v zvezi s katerimi se sumi, da so kršile omejitev iz odstavka 1 ali nižjo omejitev, ki so jo sprejele države članice, sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno z naložitvijo kazni.

6.   Skupna višina kazni se izračuna v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, tako da se doseže učinek, sorazmeren z resnostjo kršitve, ki bo učinkovito odvračal od nadaljnjih kršitev iste vrste.

7.   Kadar zaradi višje sile plačevanje z denarnimi sredstvi, kot so opredeljena v členu 4, točka (25), Direktive (EU) 2015/2366, razen bankovcev in kovancev, na nacionalni ravni ni mogoče, države članice lahko začasno ne uporabljajo odstavka 1 ali, če je ustrezno, odstavka 2 tega člena, o čemer brez odlašanja obvestijo Komisijo. Države članice obvestijo komisijo tudi o pričakovanem trajanju nerazpoložljivosti plačevanja z denarnimi sredstvi, kot so opredeljena v členu 4, točka 25, Direktive (EU) 2015/2366, razen bankovcev in kovancev, ter o ukrepih, ki so jih države članice sprejele za njegovo ponovno razpoložljivost.

Kadar Komisija na podlagi informacij, ki jih sporoči država članica, meni, da začasna neuporaba odstavka 1 ali, če je ustrezno, odstavka 2 ni upravičena z višjo silo, sprejme sklep, naslovljen na to državo članico, s katerim zahteva takojšnjo odpravo take začasne neuporabe.