+Člen 199 Dodatna primernost zavarovanja s premoženjem v okviru pristopa IRB
---+Člen 199 1.
---+Člen 199 2.
---+Člen 199 3.
---+Člen 199 4.
---+Člen 199 4a.
---+Člen 199 5.
---+Člen 199 6.
---+Člen 199 7.
---+Člen 199 8.

Člen 199 Dodatna primernost zavarovanja s premoženjem v okviru pristopa IRB

-

1. Pregled

,
Člen 199 1.

Poleg zavarovanja s premoženjem iz členov 197 in 198 lahko institucije, ki zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovanih izgub izračunavajo po pristopu IRB, uporabljajo tudi naslednje oblike zavarovanja s premoženjem:

(a) 

zavarovanje z nepremičninami v skladu z odstavki 2,3 in 4;

(b) 

denarne terjatve v skladu z odstavkom 5;

(c) 

zavarovanje z drugim stvarnim premoženjem v skladu z odstavkoma 6 in 8;

(d) 

►C2  zakup (finančni in operativni) ◄ v skladu z odstavkom 7.
Člen 199 2.

Če ni s členom 124(9) določeno drugače, lahko institucije kot primerno zavarovanje s premoženjem uporabljajo stanovanjske nepremičnine, ki jih ima lastnik ali, v primeru osebnih investicijskih podjetij, upravičeni lastnik v posesti ali jih oddaja ali jih bo imel v posesti ali oddajal, in poslovne nepremičnine, vključno s pisarnami in drugimi gospodarskimi objekti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) 

vrednost nepremičnine ni v veliki meri odvisna od kreditne kakovosti dolžnika;

(b) 

tveganje kreditojemalca ni v veliki meri odvisno od donosnosti zadevne nepremičnine ali projekta, ampak od zmogljivosti kreditojemalca, da odplača dolg iz drugih virov, zato odplačilo dolga ni v veliki meri odvisno od nobenega denarnega toka, ki ga ustvarja zadevna nepremičnina, ki služi kot zavarovanje s premoženjem.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), lahko institucije izključijo primere, v katerih na vrednost nepremičnine in na izpolnjevanje obveznosti kreditojemalca vplivajo izključno makroekonomski dejavniki.
Člen 199 3.

Institucije lahko odstopajo od točke (b) odstavka 2 za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju države članice, če je pristojni organ zadevne države članice objavil dokaz, da je na tem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem stopnje izgub ne presegajo naslednjih omejitev:

▼M17

(a) 

skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (a), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,3  %;

(b) 

skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (b), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (c), ne presega 0,5  %.

▼B

Če kateri od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v danem letu ni izpolnjen, institucije ne uporabljajo obravnave iz navedenega pododstavka, dokler v enem od naslednjih let nista izpolnjena oba pogoja.
Člen 199 4.

Institucije lahko odstopajo od točke (b) odstavka 2 glede poslovnih nepremičnin, ki se nahajajo na ozemlju države članice, če je pristojni organ zadevne države članice objavil dokaz, da je na tem ozemlju že dolgo prisoten dobro razvit trg poslovnih nepremičnin, na katerem stopnje izgub ne presegajo nobene od naslednjih omejitev:

▼M17

(a) 

skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (d), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,3  %;

(b) 

skupni znesek, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (e), deljen s skupnim zneskom, ki ga sporočijo institucije, iz člena 430a(1), točka (f), ne presega 0,5  %.

▼B

Kadar kateri od pogojev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka v danem letu ni izpolnjen, institucije ne uporabljajo obravnave iz navedenega pododstavka, dokler v enem od naslednjih let nista izpolnjena oba pogoja.
Člen 199 4a.
Institucije lahko odstopanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena uporabijo tudi v primerih, ko pristojni organ tretje države, ki uporablja nadzorniško in regulativno ureditev, ki je vsaj enakovredna tisti, ki se uporablja v Uniji in je določena v odločitvi Komisije, sprejeti v skladu s členom 107(4), objavi ustrezne stopnje izgub za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami ali poslovnimi nepremičninami, ki se nahajajo na ozemlju te tretje države.
Člen 199 5.
Institucije lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem uporabljajo denarne terjatve, povezane s komercialnimi posli ali posli z originalno zapadlostjo največ eno leto. Primerne denarne terjatve ne vključujejo tistih, ki so povezane listinjenjem, podudeležbami ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali zneski, ki jih dolgujejo povezane osebe.

Kadar javna razvojna kreditna institucija, kakor je opredeljena v členu 429a(2) te uredbe, odobri promocijski kredit, kakor je opredeljen v členu 429a(3) te uredbe, drugi instituciji ali finančni instituciji, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz Priloge I, točka 2 ali 3, k Direktivi 2013/36/EU in izpolnjuje pogoje iz člena 119(5) te uredbe, ter kadar ta druga institucija ali finančna institucija neposredno ali posredno prenese ta promocijski kredit na končnega dolžnika ter denarno terjatev iz promocijskega kredita odstopi javni razvojni kreditni instituciji kot zavarovanje s premoženjem, lahko ta javna razvojna kreditna institucija uporabi odstopljeno denarno terjatev kot primerno zavarovanje s premoženjem ne glede na originalno zapadlost odstopljene denarne terjatve.
Člen 199 6.

Pristojni organi instituciji dovolijo uporabljati kot primerno zavarovanje tudi drugačne vrste zavarovanja z drugim stvarnim premoženjem od navedenih v odstavkih 2, 3 in 4, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

obstajajo likvidni trgi za prodajo zavarovanj s premoženjem na hiter in ekonomsko učinkovit način, kar je dokazano s pogostimi posli ob upoštevanju vrste sredstev. Institucije izvajajo oceno tega stanja redno in kadar informacije kažejo pomembne spremembe na trgu;

(b) 

obstajajo dobro uveljavljene, javno dostopne tržne cene za zavarovanja s premoženjem. Institucije lahko štejejo, da so tržne cene dobro uveljavljene, če prihajajo iz zanesljivih virov informacij, kot so javni indeksi, in odražajo ceno poslov v normalnih pogojih. Institucije lahko štejejo, da so tržne cene javno dostopne, kadar so razkrite ter dostopne na lahek način, redno in brez neprimerne upravne ali finančne obremenitve;

(c) 

institucija analizira tržne cene, čas in stroške, potrebne za unovčenje zavarovanja s premoženjem ter dejanske prihodke iz zavarovanja s premoženjem;

▼M17

(d) 

institucija dokaže, da pri vsaj 90 % vseh unovčitev za dano vrsto zavarovanja s premoženjem dejanski prihodki iz zavarovanja s premoženjem niso nižji od 70 % vrednosti zavarovanja s premoženjem; če so na trgu prisotne pomembne cenovne nestanovitnosti, institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je njeno vrednotenje zavarovanja s premoženjem dovolj konservativno.

▼B

Institucije dokumentirajo izpolnjevanje pogojev iz točk od (a) do (d) prvega pododstavka ter pogojev iz člena 210.
Člen 199 7.
Ob upoštevanju določb člena 230(2) se lahko, če so izpolnjene zahteve iz člena 211, izpostavljenosti iz naslova poslov, s katerimi institucija daje v ►C2  zakup (finančni in operativni) ◄ stvari tretji stranki, obravnavajo na enak način kot kredit, zavarovana s stvarmi, oddanimi v ►C2  zakup (finančni in operativni) ◄ , glede na vrsto.
Člen 199 8.
EBA objavi seznam vrst zavarovanja s stvarnim premoženjem, katerega institucije lahko uporabijo v skladu z odstavkom 6.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve

3. Povezani standardi

Standardi