2. Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov

Te smernice določajo pogoje iz člena 33(6) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/389² (v nadaljnjem besedilu: regulativni tehnični standardi) za izvzetje ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune in ki so se odločili za namenski vmesnik, iz obveznosti vzpostavitve nadomestnega mehanizma, opisanega v členu 33(4) regulativnih tehničnih standardov.

Te smernice nadalje zagotavljajo navodila o tem, kako naj bi se pristojni organi posvetovali z organom EBA z namenom izvzetja v skladu s členom 33(6) regulativnih tehničnih standardov.

² Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/389 z dne 27. novembra 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) št. 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za močno avtentikacijo strank ter skupnih in varnih odprtih standardov komunikacije (UL L 69, 13.3.2018, str. 23).

Te smernice se uporabljajo za ukrepe za namenski vmesnik ob nepredvidljivih dogodkih, ki so določeni v členu 33 regulativnih tehničnih standardov, in zlasti za izvzetje iz obveznosti vzpostavitve nadomestnega mehanizma v skladu s členom 33(4) regulativnih tehničnih standardov.

Te smernice so namenjene pristojnim organom, kot so opredeljeni v točki (i) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, in ponudnikom plačilnih storitev, kot so opredeljeni v členu 4(11) Direktive (EU) št. 2015/2366 (v nadaljnjem besedilu: druga direktiva o plačilnih storitvah)³ .

³ Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 36).

Če ni določeno drugače, imajo pojmi v teh smernicah enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo in so opredeljeni v drugi direktivi o plačilnih storitvah in regulativnih tehničnih standardih.

Te smernice se začnejo uporabljati 1. januarja 2019.