Predmet urejanja

Te smernice določajo minimalna načela in vsebino stresnih testov, ki jih morajo sistemi jamstva za vloge izvesti skladno s členom 4(10) Direktive 2014/49/EU (direktive o sistemih jamstva za vloge)² .

² Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

Cilj smernic je z določitvijo minimalne ravni skladnosti, kakovosti in primerljivosti stresnih testov sistemov jamstva za vloge pomagati imenovanim organom in sistemom jamstva za vloge povečati odpornost teh sistemov v Evropski uniji.

Odpornost sistemov jamstva za vloge je mogoče opredeliti kot njihovo sposobnost za opravljanje nalog, ki so jim poverjene v skladu z Direktivo 2014/49/EU in Direktivo 2014/59/EU³ . Ta opredelitev zajema vse naloge, za izvajanje katerih je pooblaščen sistem jamstva za vloge v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z izplačilom sistema jamstva za vloge (člen 8(1) in člen 11(1) direktive o sistemih jamstva za vloge), izplačilom sistema jamstva za vloge s čezmejnim sodelovanjem (člen 14 direktive o sistemih jamstva za vloge), prispevanjem k reševanju (člen 109 direktive o sanaciji in reševanju bank), prispevanjem k preprečevanju propada (čl en 11(3) direktive o sistemih jamstva za vloge) in prispevanjem k postopkom zaradi insolventnosti (člen 11(6) direktive o sistemih jamstva za vloge). Odpornost sistemov jamstva za vloge se lahko oceni s stresnimi testi iz teh smernic.

³ Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).