Člen 12 Splošne prilagodljivosti

Kadar skupne emisije v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v državi članici presegajo skupne odvzeme ali je v obdobju od leta 2026 do leta 2030 razlika med vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na ozemlju države članice in zavezo, ciljem oziroma proračunom, določenimi za to državo članico v skladu s členom 4 te uredbe, pozitivna in se je ta država članica odločila uporabiti svojo prilagodljivost in je zahtevala črtanje letnih emisij, dodeljenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/842, se količina črtanih dodeljenih emisij upošteva pri oceni, ali država članica izpolnjuje svojo zavezo, cilj oziroma proračun, določene v skladu s členom 4 te uredbe.

V obsegu, v katerem skupni odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v državi članici presegajo skupne emisije ali je v obdobju od leta 2026 do leta 2030 razlika med vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na ozemlju države članice in zavezo, ciljem oziroma proračunom, določenimi za to državo članico v skladu s členom 4 te uredbe, negativna, lahko ta država članica po odštetju vseh količin, upoštevanih na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2018/842, preostalo količino odvzemov prenese na drugo državo članico. Prenesena količina se upošteva pri oceni, ali država članica prejemnica izpolnjuje svojo zavezo, cilj oziroma proračun, določene v skladu s členom 4 te uredbe.

Da se prepreči dvojno štetje, se količina neto odvzemov, upoštevana na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2018/842, odšteje od količine, ki jo ima država članica na razpolago za prenos na drugo državo članico na podlagi odstavka 2 tega člena.

Države članice bi morale prihodke ali njim enakovredno finančno vrednost, ustvarjene s prenosi na podlagi odstavka 2, uporabiti za boj proti podnebnim spremembam v Uniji ali v tretjih državah. Države članice Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, in te informacije dajo na voljo javnosti v lahko dostopni obliki.

Vsak prenos na podlagi odstavka 2 se lahko opravi v okviru projekta ali programa za zmanjševanje toplogrednih plinov, ki se izvaja v državi članici prodajalki, zanj pa plača država članica prejemnica, pod pogojem, da se prepreči dvojno štetje in se zagotovi sledljivost.