+UREDBA (EU) 2018/841 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (Besedilo velja za EGP)
---+Člen 1 Predmet urejanja
---+Člen 2 Področje uporabe
------+Člen 2 1.
------+Člen 2 2.
---+Člen 3 Opredelitev pojmov
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 2.
---+Člen 4 Zaveze in cilji
------+Člen 4 1.
------+Člen 4 2.
------+Člen 4 3.
------+Člen 4 4.
------+Člen 4 5.
------+Člen 4 6.
---+Člen 5 Splošna pravila za obračunavanje
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
------+Člen 5 6.
---+Člen 6 Obračunavanje za pogozdena zemljišča in zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
---+Člen 7 Obračunavanje za njivske površine, travinje in mokrišča, s katerimi se gospodari
------+Člen 7 1.
------+Člen 7 2.
------+Člen 7 3.
------+Člen 7 4.
---+Člen 8 Obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
------+Člen 8 4.
------+Člen 8 5.
------+Člen 8 6.
------+Člen 8 7.
------+Člen 8 8.
------+Člen 8 9.
------+Člen 8 10.
------+Člen 8 11.
---+Člen 9 Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
---+Člen 10 Obračunavanje za naravne motnje
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
------+Člen 10 3.
---+Člen 11 Prilagodljivosti in upravljanje
------+Člen 11 1.
------+Člen 11 2.
---+Člen 12 Splošne prilagodljivosti
------+Člen 12 1.
------+Člen 12 2.
------+Člen 12 3.
------+Člen 12 4.
------+Člen 12 5.
---+Člen 13 Prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari
------+Člen 13 1.
------+Člen 13 2.
------+Člen 13 3.
------+Člen 13 4.
---+Člen 13a Dodatna kompenzacija
------+Člen 13a 1.
------+Člen 13a 2.
------+Člen 13a 3.
------+Člen 13a 4.
------+Člen 13a 5.
---+Člen 13b Mehanizem za rabo zemljišč za obdobje od leta 2026 do leta 2030
------+Člen 13b 1.
------+Člen 13b 2.
------+Člen 13b 3.
------+Člen 13b 4.
------+Člen 13b 5.
------+Člen 13b 6.
------+Člen 13b 7.
------+Člen 13b 8.
------+Člen 13b 9.
------+Člen 13b 10.
------+Člen 13b 11.
---+Člen 13c Upravljanje
---+Člen 13d Popravni ukrepi
------+Člen 13d 1.
------+Člen 13d 2.
------+Člen 13d 3.
------+Člen 13d 4.
---+Člen 14 Preverjanje skladnosti
------+Člen 14 1.
------+Člen 14 1a.
------+Člen 14 1b.
------+Člen 14 1c.
------+Člen 14 2.
------+Člen 14 3.
------+Člen 14 4.
---+Člen 15 Register
------+Člen 15 1.
------+Člen 15 2.
------+Člen 15 3.
---+Člen 16 Izvajanje prenosa pooblastila
------+Člen 16 1.
------+Člen 16 2.
------+Člen 16 3.
------+Člen 16 4.
------+Člen 16 5.
------+Člen 16 6.
---+Člen 16a Postopek v odboru
------+Člen 16a 1.
------+Člen 16a 2.
---+Člen 17 Pregled
------+Člen 17 1.
------+Člen 17 2.
------+Člen 17 3.
---+Člen 18 Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013
---+Člen 19 Sprememba Sklepa št. 529/2013/EU
---+Člen 20 Začetek veljavnosti
---+PRILOGA I
---+PRILOGA II
---+ANNEX IIa
---+PRILOGA III
---+PRILOGA IV
---+PRILOGA V
---+PRILOGA VI
---+PRILOGA VII
|
English -
European Union -
Environment -
UREDBA (EU) 2018/841 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (Besedilo velja za EGP)
UREDBA (EU) 2018/841 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 30. maja 2018
o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU
(Besedilo velja za EGP)
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 1 Predmet urejanja
|
Člen 1
Ta uredba določa pravila o:
(a)
zavezah držav članic glede sektorja raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), ki prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in uresničevanju cilja Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za obdobje od leta 2021 do leta 2025;
(b)
obračunavanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter preverjanju izpolnjevanja zavez držav članic iz točke (a) za obdobje od leta 2021 do leta 2025;
(c)
cilju Unije za leto 2030 glede odvzemov neto toplogrednih plinov v sektorju LULUCF;
(d)
ciljih odvzemov neto toplogrednih plinov v sektorju LULUCF za države članice za obdobje od leta 2026 do leta 2030.
|
|
Člen 2 Področje uporabe
|
|
|
Člen 3 Opredelitev pojmov
|
|
|
Člen 4 Zaveze in cilji
|
|
|
Člen 5 Splošna pravila za obračunavanje
|
|
|
Člen 6 Obračunavanje za pogozdena zemljišča in zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen
|
|
|
Člen 7 Obračunavanje za njivske površine, travinje in mokrišča, s katerimi se gospodari
|
|
|
Člen 8 Obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari
|
|
|
Člen 9 Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode
|
|
|
Člen 10 Obračunavanje za naravne motnje
|
|
|
Člen 11 Prilagodljivosti in upravljanje
|
|
|
Člen 12 Splošne prilagodljivosti
|
|
|
Člen 13 Prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari
|
|
|
Člen 13a Dodatna kompenzacija
|
|
|
Člen 13b Mehanizem za rabo zemljišč za obdobje od leta 2026 do leta 2030
|
|
|
Člen 13c Upravljanje
|
Člen 13c
Če Komisija na podlagi celovitega pregleda, ki ga izvede leta 2032, ob upoštevanju prilagodljivosti, uporabljenih na podlagi členov 12 in 13b, ugotovi, da proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029 iz člena 4(4) ni upoštevan, se znesek, enak količini presežnih neto emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženi s faktorjem 1,08, prišteje neto znesku emisij toplogrednih plinov, ki jih zadevna država članica sporoči v letu 2030, v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 15.
|
|
Člen 13d Popravni ukrepi
|
|
|
Člen 14 Preverjanje skladnosti
|
|
|
Člen 15 Register
|
|
|
Člen 16 Izvajanje prenosa pooblastila
|
|
|
Člen 16a Postopek v odboru
|
|
|
Člen 17 Pregled
|
|
|
Člen 18 Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013
|
Člen 18
Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013
Uredba (EU) št. 525/2013 se spremeni:
(1)
v členu 7 se odstavek 1 spremeni:
(a)
vstavi se naslednja točka:
„(da)
od leta 2023 o svojih emisijah in odvzemih iz člena 2 Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (
6
) v skladu z metodologijami iz Priloge IIIa k tej uredbi;
(b)
doda se naslednji pododstavek:
„Država članica lahko zahteva, da ji Komisija odobri odstopanje od točke (da) prvega pododstavka, da uporabi metodologijo, ki se razlikuje od tistih iz Priloge IIIa, kadar zahtevanega izboljšanja metodologije ni mogoče doseči pravočasno, da bi se upoštevalo v nacionalni evidenci toplogrednih plinov v obdobju od leta 2021 do leta 2030, ali kadar bi bili stroški izboljšanja metodologije zaradi majhnega pomena emisij in odvzemov iz zadevnih skladišč ogljika nesorazmerno visoki v primerjavi s koristmi uporabe takšne metodologije za izboljšanje obračunavanja emisij in odvzemov. Države članice, ki želijo uporabiti to odstopanje, Komisiji do 31. decembra 2020 predložijo utemeljeno zahtevo, v kateri navedejo, do kdaj bi se lahko izvedlo izboljšanje metodologije, predlaga alternativna metodologija ali oboje, ter oceno morebitnih učinkov na točnost obračunavanja. Komisija lahko zahteva, da država članica v določenem razumnem roku predloži dodatne informacije. Kadar Komisija meni, da je zahteva upravičena, odstopanje odobri. Če Komisija zahtevek zavrne, navede razloge za takšno odločitev.“;
(2)
v točko (c) člena 13(1) se doda naslednja točka:
„(viii)
od leta 2023 informacije o nacionalnih politikah in ukrepih, izvedenih za izpolnitev svojih obveznosti iz Uredbe (EU) 2018/841, in informacije o dodatnih nacionalnih politikah in ukrepih, načrtovanih za omejevanje emisij toplogrednih plinov ali povečanje ponorov nad zavezami iz navedene uredbe;“;
(3)
v člen 14(1) se vstavi naslednja točka:
„(ba)
od leta 2023 projekcije skupnih emisij toplogrednih plinov in ločene ocene za projekcije emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/841“;
(4)
vstavi se naslednja priloga:
„PRILOGA IIIA Metodologije za spremljanje in poročanje iz točke (da) člena 7(1) Pristop 3: Geolokalizirani podatki o spremembi rabe zemljišč v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov. Metodologija prvega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov. Za emisije in odvzeme za skladiščenje ogljika, ki predstavlja vsaj 25–30 % emisij ali odvzemov v kategoriji vira ali ponora, ki ima v nacionalnem sistemu evidenc države članice prednost, saj ima njena ocena pomemben vpliv na skupne evidence toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni emisij in odvzemov, na trend emisij in odvzemov ali na negotovost glede emisij in odvzemov v kategorijah rabe zemljišč, vsaj metodologija drugega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov. Države članice se spodbuja k uporabi metodologije tretjega reda v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov.“.
|
|
Člen 19 Sprememba Sklepa št. 529/2013/EU
|
Člen 19
Sprememba Sklepa št. 529/2013/EU
Sklep št. 529/2013/EU se spremeni:
(1)
v členu 3(2) se črta prvi pododstavek;
(2)
v členu 6 se črta odstavek 4.
|
|
Člen 20 Začetek veljavnosti
|
Člen 20
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
|
|
PRILOGA I
|
PRILOGA I
TOPLOGREDNI PLINI IN SKLADIŠČA OGLJIKA
A.
Toplogredni plini iz člena 2:
Ti toplogredni plini so izraženi v tonah ekvivalenta CO2, kot se določi na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013.
▼M2
B.
Skladišča ogljika iz člena 5(4):
(d)
odmrla organska snov (
8
);
(g)
pridobljeni lesni proizvodi v obračunskih kategorijah zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“.
▼B
|
|
PRILOGA II
|
PRILOGA II
MINIMALNE VREDNOSTI ZA VELIKOST POVRŠINE, ZASTORNOST Z DREVJEM IN VIŠINO DREVES
|
Država članica
|
Površina (ha)
|
Zastornost z drevjem (%)
|
Višina dreves (m)
|
|
Belgija
|
0,5
|
20
|
5
|
|
Bolgarija
|
0,1
|
10
|
5
|
|
Češka
|
0,05
|
30
|
2
|
|
Danska
|
0,5
|
10
|
5
|
|
Nemčija
|
0,1
|
10
|
5
|
|
Estonija
|
0,5
|
30
|
2
|
|
Irska
|
0,1
|
20
|
5
|
|
Grčija
|
0,3
|
25
|
2
|
|
▼M2
|
|
Španija
|
1,0
|
20
Od predložitve evidenc toplogrednih plinov leta 2028 naprej: 10
|
3
|
|
▼B
|
|
Francija
|
0,5
|
10
|
5
|
|
Hrvaška
|
0,1
|
10
|
2
|
|
Italija
|
0,5
|
10
|
5
|
|
Ciper
|
0,3
|
10
|
5
|
|
Latvija
|
0,1
|
20
|
5
|
|
Litva
|
0,1
|
30
|
5
|
|
Luksemburg
|
0,5
|
10
|
5
|
|
Madžarska
|
0,5
|
30
|
5
|
|
Malta
|
1,0
|
30
|
5
|
|
Nizozemska
|
0,5
|
20
|
5
|
|
Avstrija
|
0,05
|
30
|
2
|
|
Poljska
|
0,1
|
10
|
2
|
|
Portugalska
|
1,0
|
10
|
5
|
|
Romunija
|
0,25
|
10
|
5
|
|
▼M2
|
|
Slovenija
|
0,25
|
10
|
5
|
|
▼B
|
|
Slovaška
|
0,3
|
20
|
5
|
|
▼M2
|
|
Finska
|
0,25
|
10
|
5
|
|
▼B
|
|
Švedska
|
0,5
|
10
|
5
|
|
▼M2 —————
|
|
|
ANNEX IIa
|
ANNEX IIa The Union target (column D), the average greenhouse gas inventory data for the years 2016, 2017 and 2018 (column B) and the national targets of the Member States (column C) referred to in Article 4(3) to be achieved in 2030
|
A
|
B
|
C
|
D
|
|
Member State
|
The average greenhouse gas inventory data for the years 2016, 2017 and 2018 (kt of CO2 equivalent), 2020 submission
|
Member State targets, 2030 (kt of CO2 equivalent)
|
Value of the greenhouse gas net removals (kt of CO2 equivalent) in 2030, 2020 submission (Columns B+C)
|
|
Belgium
|
-1 032
|
-320
|
-1 352
|
|
Bulgaria
|
-8 554
|
-1 163
|
-9 718
|
|
Czech Republic
|
-401
|
-827
|
-1 228
|
|
Denmark
|
5 779
|
-441
|
5 338
|
|
Germany
|
-27 089
|
-3 751
|
-30 840
|
|
Estonia
|
-2 112
|
-434
|
-2 545
|
|
Ireland
|
4 354
|
-626
|
3 728
|
|
Greece
|
-3 219
|
-1 154
|
-4 373
|
|
Spain
|
-38 326
|
-5 309
|
-43 635
|
|
France
|
-27 353
|
-6 693
|
-34 046
|
|
Croatia
|
-4 933
|
-593
|
-5 527
|
|
Italy
|
-32 599
|
-3 158
|
-35 758
|
|
Cyprus
|
-289
|
-63
|
-352
|
|
Latvia
|
-6
|
-639
|
-644
|
|
Lithuania
|
-3 972
|
-661
|
-4 633
|
|
Luxembourg
|
-376
|
-27
|
-403
|
|
Hungary
|
-4 791
|
-934
|
-5 724
|
|
Malta
|
4
|
-2
|
2
|
|
Netherlands
|
4 958
|
-435
|
4 523
|
|
Austria
|
-4 771
|
-879
|
-5 650
|
|
Poland
|
-34 820
|
-3 278
|
-38 098
|
|
Portugal
|
-390
|
-968
|
-1 358
|
|
Romania
|
-23 285
|
-2 380
|
-25 665
|
|
Slovenia
|
67
|
-212
|
-146
|
|
Slovakia
|
-6 317
|
-504
|
-6 821
|
|
Finland
|
-14 865
|
-2 889
|
-17 754
|
|
Sweden
|
-43 366
|
-3 955
|
-47 321
|
|
EU-27/Union
|
-267 704
|
-42 296
|
-310 000
|
▼B
|
|
PRILOGA III
|
PRILOGA III
IZHODIŠČNO LETO ALI OBDOBJE ZA IZRAČUN ZGORNJE MEJE NA PODLAGI ČLENA 8(2)
|
Država članica
|
Izhodiščno leto/obdobje
|
|
Belgija
|
1990
|
|
Bolgarija
|
1988
|
|
Češka
|
1990
|
|
Danska
|
1990
|
|
Nemčija
|
1990
|
|
Estonija
|
1990
|
|
Irska
|
1990
|
|
Grčija
|
1990
|
|
Španija
|
1990
|
|
Francija
|
1990
|
|
Hrvaška
|
1990
|
|
Italija
|
1990
|
|
Ciper
|
1990
|
|
Latvija
|
1990
|
|
Litva
|
1990
|
|
Luksemburg
|
1990
|
|
Madžarska
|
1985–87
|
|
Malta
|
1990
|
|
Nizozemska
|
1990
|
|
Avstrija
|
1990
|
|
Poljska
|
1988
|
|
Portugalska
|
1990
|
|
Romunija
|
1989
|
|
Slovenija
|
1986
|
|
Slovaška
|
1990
|
|
Finska
|
1990
|
|
Švedska
|
1990
|
|
▼M2 —————
|
|
▼B
|
|
|
PRILOGA IV
|
PRILOGA IV
NACIONALNI NAČRT ZA OBRAČUNAVANJE NA PODROČJU GOZDARSTVA Z REFERENČNIMI VREDNOSTMI DRŽAVE ČLANICE ZA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI
A. Merila in smernice za določitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi
Država članica referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določi v skladu z naslednjimi merili:
(a)
referenčna vrednost je skladna s ciljem doseganja ravnovesja med antropogenimi emisijami iz virov in odvzemi po ponorih toplogrednih plinov v drugi polovici tega stoletja, vključno z izboljšanjem potencialnih odvzemov na starejših gozdnih površinah, na katerih bi se ponori sicer postopoma zmanjševali;
(b)
referenčna vrednost zagotovi, da se sama prisotnost zalog ogljika pri obračunavanju ne upošteva;
(c)
referenčna vrednost zagotovi robusten in verodostojen sistem za obračunavanje, ki zagotavlja, da se emisije in odvzemi zaradi rabe biomase ustrezno obračunajo;
(d)
referenčna vrednost vključuje skladišče ogljika v pridobljenih lesnih proizvodih, kar omogoča primerjavo med predpostavko takojšnje oksidacije in uporabo funkcije razkroja prvega reda in vrednosti razpolovnih dob;
(e)
predpostavlja se stalno razmerje med trdno in energetsko rabo gozdne biomase, dokumentirano v obdobju od leta 2000 do leta 2009;
(f)
referenčna vrednost je skladna s ciljem prispevanja k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov, kot so določeni v strategiji EU za gozdove, nacionalnih gozdarskih politikah držav članic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost;
(g)
referenčna vrednost je skladna z nacionalnimi projekcijami antropogenih emisij po virih in odvzemov po ponorih toplogrednih plinov, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013;
(h)
referenčna vrednost je skladna z evidenco toplogrednih plinov in ustreznimi preteklimi podatki ter temeljijo na preglednih, popolnih, usklajenih, primerljivih in točnih informacijah. Zlasti je mogoče z modelom, uporabljenim za oblikovanje referenčnih vrednosti, reproducirati pretekle podatke iz nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.
B. Elementi nacionalnega načrta za obračunavanje na področju gozdarstva
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva, predložen na podlagi člena 8, vsebuje naslednje elemente:
(a)
splošni opis določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi in opis, kako so se upoštevala merila iz te uredbe;
(b)
identifikacijo skladišč ogljika in toplogrednih plinov, vključenih v referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, razloge za izključitev skladišča ogljika iz določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi in ponazoritev skladnosti med skladišči ogljika, vključenimi v referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi;
(c)
opis pristopov, metod in modelov, vključno s kvantitativnimi informacijami, ki so bili uporabljeni pri določitvi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, v skladu z zadnjim predloženim poročilom o nacionalnih evidencah, in opis dokumentacijske informacije o praksah in intenzivnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter sprejetih nacionalnih politik;
(d)
informacije o tem, kakšen naj bi bil v različnih načrtih politik razvoj stopenj sečnje;
(e)
opis, kako so se pri določitvi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi upoštevali naslednji elementi:
(i)
območje gospodarjenja z gozdovi;
(ii)
emisije in odvzemi iz gozdov in pridobljenih lesnih proizvodov, kakor so prikazani v evidencah toplogrednih plinov in ustreznih preteklih podatkih;
(iii)
značilnosti gozdov, vključno z dinamičnimi značilnostmi gozdov, povezanimi s starostjo, povečanji in pogostostjo rotacije ter drugimi informacijami o ustaljenih dejavnostih gospodarjenja z gozdovi;
(iv)
pretekle in prihodnje stopnje sečnje, porazdeljene na energetsko in neenergetsko uporabo.
▼M1
C.
Referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025
|
Država članica
|
Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2021–2025 v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto
|
|
Belgija
|
– 1 369 009
|
|
Bolgarija
|
– 5 105 986
|
|
Češka
|
– 6 137 189
|
|
Danska
|
+354 000
|
|
Nemčija
|
– 34 366 906
|
|
Estonija
|
– 1 750 000
|
|
Irska
|
+112 670
|
|
Grčija
|
– 2 337 640
|
|
Španija
|
– 32 833 000
|
|
Francija
|
– 55 399 290
|
|
Hrvaška
|
– 4 368 000
|
|
Italija
|
– 19 656 100
|
|
Ciper
|
– 155 779
|
|
Latvija
|
– 1 709 000
|
|
Litva
|
– 5 164 640
|
|
Luksemburg
|
– 426 000
|
|
Madžarska
|
– 48 000
|
|
Malta
|
–38
|
|
Nizozemska
|
– 1 531 397
|
|
Avstrija
|
– 4 533 000
|
|
Poljska
|
– 28 400 000
|
|
Portugalska
|
– 11 165 000
|
|
Romunija
|
– 24 068 200
|
|
Slovenija
|
– 3 270 200
|
|
Slovaška
|
– 4 827 630
|
|
Finska
|
– 29 386 695
|
|
Švedska
|
– 38 721 000
|
|
▼M2 —————
|
▼B
|
|
PRILOGA V
|
PRILOGA V
FUNKCIJA RAZKROJA PRVEGA REDA, METODOLOGIJE IN PRIVZETE VREDNOSTI RAZPOLOVNIH DOB ZA PRIDOBLJENE LESNE PROIZVODE
Metodološka vprašanja
—
Če ni mogoče razlikovati med pridobljenimi lesnimi proizvodi v obračunski kategoriji zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“, lahko država članica za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov predpostavlja, da so vse emisije in odvzemi nastali na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.
—
Pridobljeni lesni proizvodi na deponijah trdnih odpadkov in lesni proizvodi, pridobljeni za namene pridobivanja energije, se obračunajo na podlagi takojšnje oksidacije.
—
Uvoženih pridobljenih lesnih proizvodov, ne glede na izvor, država članica uvoznica ne obračuna („pristop na podlagi proizvodnje“).
—
Za izvožene pridobljene lesne proizvode se podatki, specifični za posamezno državo, nanašajo na vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, in rabo pridobljenih lesnih proizvodov v državi uvoznici.
—
Vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, za pridobljene lesne proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, se ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja država članica uvoznica.
—
Države članice lahko zgolj v informativne namene predložijo podatke o deležu lesa, uporabljenega za namene pridobivanja energije, ki je bil uvožen v Unijo, in državah porekla takega lesa.
Države članice lahko namesto metodologij in privzetih vrednosti razpolovnih dob iz te priloge uporabijo metodologije in vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, če so te metodologije in vrednosti določene na podlagi preglednih in preverljivih podatkov ter če so uporabljene metodologije vsaj tako podrobne in točne kot tiste iz te priloge.
Privzete vrednosti razpolovnih dob:
Razpolovna doba pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, shranjenega v kategoriji pridobljenih lesnih proizvodov, za polovico njegove prvotne vrednosti.
Privzete vrednosti razpolovnih dob so naslednje:
Države članice lahko opredelijo proizvode iz lesnih materialov, vključno z lubjem, ki spadajo v kategorije iz zgornjih točk (a), (b) in (c), in sicer na podlagi smernic IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, če so podatki, ki so na voljo, pregledni in preverljivi. Prav tako lahko za katero koli od navedenih kategorij uporabijo podkategorije, specifične za posamezno državo.
|
|
PRILOGA VI
|
PRILOGA VI
IZRAČUN RAVNI NARAVNEGA OZADJA NARAVNIH MOTENJ
1.
Za izračun ravni naravnega ozadja se navedejo naslednje informacije:
(a)
ravni preteklih emisij, ki so jih povzročile naravne motnje;
(b)
vrste naravnih motenj, ki so vključene v oceno;
▼M2
(c)
ocene skupnih letnih emisij za navedene vrste naravnih motenj za obdobje od leta 2001 do leta 2020, ki so razvrščene po obračunskih kategorijah zemljišč v obdobju od leta 2021 do leta 2025 in po kategorijah poročanja zemljišč v obdobju od leta 2026 do leta 2030;
▼B
(d)
potrditev enovitosti časovne vrste za vse zadevne parametre, vključno z minimalno površino, metodologijami za ocenjevanje emisij ter vključenostjo skladišč ogljika in plinov.
2.
Raven naravnega ozadja se izračuna kot povprečje časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020, pri čemer se izključijo vsa leta, v katerih so bile zabeležene neobičajne ravni emisij, torej se izključijo vsa skrajna statistična odstopanja. Opredelitev skrajnih statističnih odstopanj se izvede na naslednji način:
(a)
izračunata se aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon celotne časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020;
(b)
iz časovne vrste se izključijo vsa leta, v katerih se letne emisije od povprečja razlikujejo za več kot dvakratnik standardnega odklona;
(c)
znova se izračunata aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon časovne vrste za obdobje od leta 2001 do leta 2020, pri čemer se odštejejo leta, izključena na podlagi točke (b);
(d)
koraka iz točk (b) in (c) se ponavljata, dokler skrajnih odstopanj ni več.
▼M2
3.
Če po izračunu ravni naravnega ozadja na podlagi točke 2 te priloge emisije v določenem letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025 za obračunske kategorije zemljišč „pogozdena zemljišča“ in „gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari“ iz člena 2(1) presežejo raven naravnega ozadja skupaj s pribitkom, se količina emisij, ki presežejo raven naravnega ozadja, lahko izključi v skladu s členom 10. Pribitek je enak 95-odstotni stopnji verjetnosti.
4.
Naslednje emisije se ne izključijo na podlagi uporabe člena 10:
(a)
emisije, ki so posledica dejavnosti pridobivanja in nujne sečnje, ki so potekale na zemljišču po pojavu naravnih motenj;
(b)
emisije, ki so posledica predpisanega zažiganja, ki je potekalo na zemljišču v katerem koli letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025;
(c)
emisije na zemljiščih, na katerih je potekalo krčenje gozdov po pojavu naravnih motenj.
▼B
5.
Zahteve po informacijah na podlagi člena 10(2) vključujejo naslednje:
▼M2 —————
▼M2
(b)
dokaze, da na zemljiščih, ki so jih prizadele naravne motnje in v zvezi s katerimi so bile emisije izključene iz obračuna, v preostalem obdobju od leta 2021 do leta 2025 ni potekalo krčenje gozda;
(c)
opis preverljivih metod in meril, uporabljenih za ugotavljanje krčenja gozda na teh zemljiščih v letih po obdobju od leta 2021 do leta 2025.
▼M2 —————
▼M2
6.
Zahteve po informacijah na podlagi člena 10(2) ter členov 13 in 13b vključujejo:
(a)
identifikacijo vseh zemljišč, ki so jih v zadevnem letu prizadele naravne motnje, vključno z njihovo geografsko lokacijo, obdobjem in vrstami naravnih motenj;
(b)
kadar je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela, da bi preprečila ali omejila vpliv teh naravnih motenj;
(c)
kadar je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela za sanacijo zemljišč, ki so jih te naravne motnje prizadele.
▼B
|
|
PRILOGA VII
|
PRILOGA VII
NAJVIŠJI ZNESEK KOMPENZACIJE, KI JE NA VOLJO V OKVIRU PRILAGODLJIVOSTI ZA GOZDNA ZEMLJIŠČA, S KATERIMI SE GOSPODARI, NAVEDENE V TOČKI (B) ČLENA 13(3)
|
Država članica
|
Podatki o povprečnih sporočenih odvzemih po ponorih iz gozdnih zemljišč v obdobju od leta 2000 do leta 2009 v milijonih ton ekvivalenta CO2 na leto
|
Omejitev kompenzacije, izražena v milijonih ton ekvivalenta CO2 za obdobje od leta 2021 do leta 2030
|
|
Belgija
|
–3,61
|
–2,2
|
|
Bolgarija
|
–9,31
|
–5,6
|
|
Češka
|
–5,14
|
–3,1
|
|
Danska
|
–0,56
|
–0,1
|
|
Nemčija
|
–45,94
|
–27,6
|
|
Estonija
|
–3,07
|
–9,8
|
|
Irska
|
–0,85
|
–0,2
|
|
Grčija
|
–1,75
|
–1,0
|
|
Španija
|
–26,51
|
–15,9
|
|
Francija
|
–51,23
|
–61,5
|
|
Hrvaška
|
–8,04
|
–9,6
|
|
Italija
|
–24,17
|
–14,5
|
|
Ciper
|
–0,15
|
–0,03
|
|
Latvija
|
–8,01
|
–25,6
|
|
Litva
|
–5,71
|
–3,4
|
|
Luksemburg
|
–0,49
|
–0,3
|
|
Madžarska
|
–1,58
|
–0,9
|
|
Malta
|
0,00
|
0,0
|
|
Nizozemska
|
–1,72
|
–0,3
|
|
Avstrija
|
–5,34
|
–17,1
|
|
Poljska
|
–37,50
|
–22,5
|
|
Portugalska
|
–5,13
|
–6,2
|
|
Romunija
|
–22,34
|
–13,4
|
|
Slovenija
|
–5,38
|
–17,2
|
|
Slovaška
|
–5,42
|
–6,5
|
|
Finska
|
–36,79
|
–44,1
|
|
Švedska
|
–39,55
|
–47,5
|
|
▼M2 —————
|
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|