UREDBA (EU) 2026/1030 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2026 o obračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev (Besedilo velja za EGP)

(1)

Podpiranje prizadevanj za večjo trajnostnost in učinkovitost prevoznega sistema Unije je predpogoj za ohranitev stabilne poti do podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, ob ustreznem upoštevanju tega, da je treba zagotoviti pravičen in vključujoč prehod, ohraniti stalno rast in povečati konkurenčnost evropske industrije.

(2)

Obračunavanje emisij toplogrednih plinov se uporablja za količinsko določitev emisij toplogrednih plinov iz specifičnih dejavnosti javnih organov, podjetij in potrošnikov v različnih gospodarskih sektorjih, vključno s prevozom. Boljše obveščanje o uspešnosti prevoznih storitev je učinkovito orodje, s katerim je mogoče uporabnike prevoza spodbuditi k sprejemanju bolj trajnostnih odločitev, vplivati na poslovne odločitve prevoznikov, organizatorjev prevoznih storitev in upravljavcev vozlišč ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov subjektov, ki izvajajo javna naročila. Primerljivi in zanesljivi podatki o emisijah toplogrednih plinov so temeljni pogoj za take spodbude in s tem za spodbujanje sprememb v vedenju javnih organov, podjetij in potrošnikov, da bi prispevali k ciljem glede prevoza iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ in Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Ta uredba je – poleg drugih pravnih aktov ali pobud Unije, vključno z Direktivo (EU) 2024/825 Evropskega parlamenta in Sveta (5) – eden od ukrepov Unije za zeleni prehod.

(3)

Splošna uporaba obračunavanja emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev je kljub vse večjemu zanimanju deležnikov s področja prevoza še vedno omejena. Uporabniki prevoza v večini primerov ne dobijo točnih informacij o uspešnosti prevoznih storitev, prevozniki, organizatorji prevoznih storitev in upravljavci vozlišč pa svojih emisij ne izračunavajo in razkrivajo. Nesorazmerno nizka uporaba obračunavanja emisij toplogrednih plinov je opazna zlasti med mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP), ki predstavljajo veliko večino podjetij, ki ponujajo prevozne storitve na notranjem trgu. MSP namreč nosijo nesorazmerno večje finančno in upravno breme, če se odločijo za izračunavanje emisij toplogrednih plinov iz svojih prevoznih storitev.

(4)

Komisija je v beli knjigi z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ predstavila vizijo prihodnosti prevoznega sistema Unije in določila program politike za reševanje prihodnjih izzivov na področju prevoza, zlasti to, da je treba ohranjati in razvijati mobilnost ter precej zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz prevoza in logističnih dejavnosti.

(5)

Komisija v sporočilu z dne 9. decembra 2020 z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ omenja spodbude za izbiro najbolj trajnostnih možnosti prevoza znotraj načinov prevoza in med njimi. Med takimi spodbudami so vzpostavitev evropskega okvira za harmonizirano merjenje emisij toplogrednih plinov iz prevoza in logistike na podlagi svetovno priznanih standardov, s katerim bi bilo nato mogoče podjetjem in končnim uporabnikom zagotoviti oceno ogljičnega odtisa njihovih izbir ter povečati povpraševanje končnih uporabnikov in potrošnikov po bolj trajnostnih rešitvah na področju prevoza in mobilnosti, obenem pa preprečiti „zeleno zavajanje“.

(6)

Toplogredni plini, povezani s prevozom in logistiko, se sproščajo med delovanjem vozil, pri delovanju prevoznih in logističnih vozlišč, proizvodnji ustreznih nosilcev energije, proizvodnji vozil in obdelavi izrabljenih vozil ter pri gradnji in vzdrževanju prometne infrastrukture.

(7)

Zato je primerno določiti harmonizirana pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz storitev prevoza tovora in potnikov, da bi se zagotovili primerljivi podatki o emisijah toplogrednih plinov iz prevoznih storitev in preprečile zavajajoče informacije o njihovi uspešnosti, ki so posledica tega, da je mogoče izbirati med različnimi metodami za izračun emisij in vhodnimi podatki. Taka harmonizirana pravila bi morala zagotoviti enake konkurenčne pogoje za subjekte v prevozu in vozliščih iz Unije in subjekte v prevozu in vozliščih iz tretjih držav ter za različne načine prevoza, segmente in nacionalna prevozna omrežja. Določitev harmoniziranih pravil bi morala tudi spodbuditi javne organe, podjetja in potrošnike k spremembi vedenja, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz prevoznih storitev, saj bo omogočila uvedbo in uporabo primerljivih in zanesljivih podatkov o emisijah toplogrednih plinov.

(8)

Ta uredba bi morala zagotoviti referenčni okvir za izračun in razkritje emisij toplogrednih plinov, prostovoljno ali na pogodbeni podlagi za komercialne namene ali kadar sta tak izračun in razkritje določena z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom. Navedeni okvir bi moral olajšati druge ukrepe za zmanjšanje emisij, ki bi jih lahko nadalje sprejeli javni organi in industrija, tudi pri določanju klavzul o preglednosti glede toplogrednih plinov v pogodbah o prevozu, informiranju potnikov ali uporabnikov o emisijah toplogrednih plinov iz prevoznih storitev ali določanju s podnebjem povezanih meril za postopke zelenega javnega naročanja.

(9)

Kljub koristim, ki jih prinaša večja preglednost uspešnosti prevoznih storitev, bi bila obvezna uporaba te uredbe za vse subjekte v prevozu in vozliščih, ki ponujajo prevozne storitve na notranjem trgu, nesorazmerna ter bi povzročila prevelike stroške in breme. Zato bi se morala ta uredba uporabljati le za tiste subjekte, ki se odločijo za izračun emisij toplogrednih plinov iz storitev prevoza tovora ali potnikov, ki se začnejo ali končajo na ozemlju Unije, in razkritje informacij o njih, in za subjekte, ki jih k temu zavezujejo druge ustrezne zakonodajne in nezakonodajne ureditve. To posledično vključuje storitve, katerih izhodiščni ali ciljni kraji so v tretji državi. Da bi se upoštevale vse relevantne prevozne storitve in da bi se subjektom v prevozu in vozliščih iz Unije in subjektom v prevozu in vozliščih iz tretjih držav zagotovili enaki konkurenčni pogoji, bi se morala ta uredba uporabljati za prevozne storitve, ki se začnejo in končajo zunaj ozemlja Unije, vendar se ustavijo v Uniji zaradi vkrcanja ali izkrcanja potnikov ali natovarjanja ali raztovarjanja tovora.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati za subjekte, ki izračunavajo in razkrivajo emisije toplogrednih plinov iz prevoznih storitev, zlasti prevoznike, organizatorje prevoznih storitev in upravljavce vozlišč, ter za špediterje, ki so posebna kategorija uporabnikov prevoza, saj naročajo prevozne storitve za prevoz svojega tovora na določene lokacije ali z njih in lahko, odvisno od primera, prevzamejo tudi vlogo prevoznika, organizatorja prevoznih storitev ali posrednika podatkov. Za razvijalce zunanjih orodij za izračun, razvijalce podatkovnih zbirk tretjih oseb in organe za ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo podporne storitve za izračun ali preverjanje podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz prevoznih storitev, bi morala veljati specifična pravila v zvezi s certificiranjem zunanjih orodij za izračun, tehničnim preverjanjem kakovosti privzetih vrednosti za intenzivnosti emisij toplogrednih plinov oziroma dejavnostmi preverjanja in akreditacijskimi postopki. Ta uredba bi se morala uporabljati tudi za tiste posrednike podatkov, ki izračunavajo emisije toplogrednih plinov iz prevoznih storitev in razkrivajo informacije o njih. Kadar posredniki podatkov zgolj pridobijo ali združijo izhodne podatke o emisijah toplogrednih plinov in nato take izhodne podatke razkrijejo, bi morala zanje veljati zgolj ustrezna pravila v zvezi s sporočanjem in preglednostjo razkritih podatkov o emisijah toplogrednih plinov, da se zagotovi primerljivost takih izhodnih podatkov na trgu.

(11)

Izračun in razkritje emisij toplogrednih plinov na podlagi te uredbe bi bilo treba opraviti v razčlenjeni obliki na ravni prevoznih storitev, v skladu z metodologijo za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev iz te uredbe. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar se izračun in razkritje emisij toplogrednih plinov opravita v zbirni obliki. To vključuje primere, ko obvezno razkritje z okoljem povezanih informacij za poročanje o trajnostnosti in vzpostavitev okoljskih računov za statistične namene temeljita na drugih pravnih aktih Unije, na primer Uredbi (EU) št. 691/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Direktivi (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Nasprotno pa bi moralo biti mogoče informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, uporabiti za pripravo konsolidiranih poročil o emisijah, ki se zahtevajo v skladu z drugim veljavnim pravom Unije, če so zadevne metodologije in zbrani podatki dovolj združljivi.

(12)

Ustrezna metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev je eden od ključnih vidikov harmoniziranega okvira Unije, ki ga določa ta uredba. Metodologija bi morala zagotoviti, da bi se z izračuni emisij, opravljenimi v celotni prevozni verigi, dobili primerljivi in točni podatki o emisijah toplogrednih plinov, in sicer z upoštevanjem enotnega sklopa metodoloških korakov. Prav tako bi morala metodologija ustrezno upoštevati potrebe trga prevoznih storitev, da bi se izognili nepotrebni zapletenosti, prevelikemu bremenu in stroškom, zlasti za MSP, poleg tega pa bi morala biti izvedljiva za deležnike.

(13)

Standard EN ISO 14083:2023 – Toplogredni plini – Količinsko določanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih prometne verige (v nadaljnjem besedilu: standard EN ISO), ki ga je aprila 2023 objavil Evropski odbor za standardizacijo, bi moral biti skupna metodologija za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev na podlagi te uredbe. Spodbujanje njegove uporabe v Uniji krepi mednarodno skladnost obračunavanja emisij toplogrednih plinov in olajšuje nadaljnje globalno usklajevanje metodologije, ki se uporablja. Analiza Komisije je pokazala, da je standard EN ISO najustreznejši in najbolj sorazmeren standard za doseganje ciljev te uredbe, vključno z večjim uvajanjem na trg in primerljivostjo podatkov o emisijah toplogrednih plinov. Izračun emisij toplogrednih plinov se izvaja z uporabo pristopa „od vrtine do koles“, kar vključuje emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz oskrbe z energijo in uporabe vozil med prevozom in dejavnostmi vozlišč.

(14)

Komisija je odločena, da bo v sodelovanju z Evropskim odborom za standardizacijo in nacionalnimi organi držav članic za standardizacijo zagotovila poln dostop do te uredbe.

(15)

Za emisije v življenjskem krogu se na splošno šteje, da vključujejo emisije toplogrednih plinov „od vrtine do koles“ ter emisije iz proizvodnje, vzdrževanja in odstranjevanja vozil ter po potrebi prometne infrastrukture, kot je določeno v Priporočilu Komisije (EU) 2021/2279 (8).Toda ocena življenjskega kroga lahko povzroči visoke stroške izvajanja ter subjekte v prevozu in vozliščih podvrže zapletenosti obračunavanja, zlasti kar zadeva emisije, ki so povezane s prometno infrastrukturo. Ta uredba zaradi sorazmernosti in področja uporabe ne bi smela določati obvezne uporabe ocene življenjskega kroga brez ocene Komisije. Poleg tega bi morala Komisija v okviru ocene te uredbe poročati o napredku, doseženem v Mednarodni organizaciji za standardizacijo, da se za namene te uredbe ohrani sklicevanje na svetovno priznane standarde.

(16)

Pozornost bi bilo treba nameniti temu, da se ne odstopa od metodoloških izbir standarda EN ISO, da ne bi prihajalo do nedoslednosti pri izračunu emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev na trgu, zlasti v okviru mednarodnih prevoznih verig. Vendar je primerno, da Komisija oceni, ali bi bilo treba standard EN ISO morda prilagoditi glede na politike Unije, vključno s prihodnjo zakonodajo. Če Komisija v svoji oceni ugotovi, da je zaradi spremembe standarda ali njegove komponente nastalo očitno tveganje nezdružljivosti s cilji te uredbe ali drugim veljavnim pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2021/1119, bi morala Komisija sprejeti potrebne delegirane akte, s katerimi bi prepovedala uporabo navedene spremembe. Če ta ocena pokaže tveganje, da bi sprememba standarda ali njegove komponente lahko povzročila neupravičena neravnovesja pri izračunavanju emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev v določenih tržnih segmentih ali neskladja med tem standardom in cilji te uredbe ali drugega veljavnega prava Unije, bi morala imeti Komisija možnost, da sprejme potrebne izvedbene akte in od Evropskega odbora za standardizacijo zahteva, da standard ustrezno revidira.

(17)

Da na trgu ne bi krožile netočne informacije, bo morda treba pojasniti skupno metodologijo v zvezi s parametri, pomembnimi za emisije toplogrednih plinov, in predpostavkami, uporabljenimi za izračun emisij toplogrednih plinov pred začetkom opravljanja storitve. Enako velja za druge ustrezne tehnične parametre v zvezi z dodelitvijo emisij toplogrednih plinov ali združevanjem podatkovnih elementov, če uporaba teh parametrov v skupni metodologiji ni izrecno pojasnjena.

(18)

Za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev se lahko uporabijo različne vrste vhodnih podatkov, vključno s primarnimi in sekundarnimi podatki. Uporaba primarnih podatkov daje najzanesljivejše in najbolj točne rezultate, zato bi morala imeti prednost, da bi se taki primarni podatki začeli postopoma uporabljati v postopkih izračuna emisij toplogrednih plinov. Primarni podatki so lahko za nekatere deležnike, zlasti MSP, nedosegljivi ali predragi. Zato bi morala biti pod jasnimi pogoji dovoljena uporaba sekundarnih podatkov. Vendar pa bi morala imeti država članica, zato da zagotovi natančnejše obračunavanje emisij toplogrednih plinov, možnost določiti, da je uporaba primarnih podatkov obvezna za prevoze na njenem ozemlju za subjekte v prevozu in vozliščih, katerih število zaposlenih presega določen prag, predpisan z nacionalnim pravom, kadar se prevozna storitev začne in konča na njenem ozemlju. Da taka zahteva ne bi ovirala mednarodnih prevoznih storitev in razvoja MSP, je države članice ne bi smele uporabljati za čezmejne prevoze, vključno s tranzitnimi prevozi skozi svoja ozemlja ali za MSP.

(19)

Brez poseganja v pravila o državni pomoči bi morale imeti države članice možnost, da uvedejo upravne, finančne ali operativne spodbude za spodbujanje uporabe primarnih podatkov.

(20)

Kar zadeva sekundarne podatke, se lahko emisije toplogrednih plinov iz prevozne storitve izračunajo z uporabo privzetih vrednosti ali modeliranih podatkov. Privzete vrednosti bi bilo treba določiti, modelirane podatke pa razvijati in posodabljati na nevtralen in objektiven način na podlagi zanesljivih virov in ustreznih parametrov. Podatkovne zbirke ne bi smele vsebovati privzetih vrednosti, zaradi katerih so dobljene emisije toplogrednih plinov strukturno podcenjene v primerjavi z znanimi dejanskimi vrednostmi primerljivih storitev. V takih primerih podatkovne zbirke tretjih oseb po tehničnem preverjanju kakovosti ne bi smele dobiti pozitivne ocene.

(21)

Treba bi bilo vzpostaviti jedrno podatkovno zbirko Unije o privzetih vrednostih za intenzivnosti emisij toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: jedrna podatkovna zbirka Unije), da se izboljša primerljivost podatkov o emisijah toplogrednih plinov, pridobljenih pri uporabi te uredbe. Ta jedrna podatkovna zbirka Unije bi morala biti dovolj podrobna, odražati bi morala sektorske, regionalne in nacionalne posebnosti po vsej Uniji ter vsebovati ločene preglednice za vsak način prevoza. Komisija bi morala zagotoviti, da se jedrna podatkovna zbirka Unije redno posodablja, in vsako leto ali pogosteje oceniti potrebo po posodobitvi. Podatke o pomorskem prevozu bi bilo treba pridobiti iz podatkovne zbirke „THETIS-MRV“ in jih po potrebi dopolniti z drugimi viri informacij, kot je podatkovna zbirka FuelEU. Vendar bi bilo treba glede na sektorske, regionalne in nacionalne posebnosti navedenih privzetih vrednosti po vsej Uniji dovoliti druge ustrezne podatkovne zbirke in nabore podatkov, ki jih upravljajo tretje osebe, pod pogojem, da se njihova kakovost tehnično preveri na ravni Unije.

(22)

Pri določanju intenzivnosti emisij toplogrednih plinov za prevozne storitve morajo biti iz emisijskih faktorjev toplogrednih plinov za nosilce energije v prevozu izpeljane ocene emisij toplogrednih plinov, ki odražajo količino porabljene energije z vidika „od vrtine do koles“. Zato bi bilo treba vzpostaviti osrednjo podatkovno zbirko Unije o privzetih vrednostih za emisijske faktorje toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: osrednja podatkovna zbirka Unije) nosilcev energije v prevozu, da se zagotovita primerljivost in kakovost vhodnih podatkov.

(23)

Pri količinski določitvi emisij, povezanih z uporabo električne energije bi bilo treba spodbujati pristop na podlagi lokacije, če so zagotovljene posodobljene in točne vrednosti intenzivnosti emisij za različne države članice. Uporabil bi se lahko tržni pristop, kadar je to primerno in kadar je tak pristop dovolj razvit, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz Priloge J k standardu EN ISO.

(24)

Jedrna podatkovna zbirka Unije in osrednja podatkovna zbirka Unije bi morali vsebovati privzete vrednosti, dogovorjene bodisi v Uniji bodisi v interesu Unije na mednarodni ravni, kadar so take vrednosti na voljo in je to ustrezno. Jedrna podatkovna zbirka Unije in osrednja podatkovna zbirka Unije bi morali zaradi sektorskih, regionalnih in nacionalnih posebnosti po vsej Uniji odražati tipe vozil in nosilce energije v prevozu, ki se običajno uporabljajo v Uniji, v nekaterih ali vseh državah članicah. Jedrna podatkovna zbirka Unije in osrednja podatkovna zbirka Unije bi morali odražati tudi edinstvene značilnosti v različnih državah članicah.

(25)

Razvoj in vzdrževanje jedrne podatkovne zbirke Unije in osrednje podatkovne zbirke Unije ter tehnično preverjanje kakovosti podatkovnih zbirk in naborov podatkov, ki jih upravljajo tretje osebe, bi moral opravljati nevtralen in pristojni organ, ki deluje na ravni Unije. Evropska agencija za okolje je glede na svoje pristojnosti najprimernejša za zagotovitev tehnične pomoči, ki je potrebna za pravilno izvajanje ustreznih določb te uredbe. Po potrebi bi se bilo treba pri tem delu opirati na prispevke in podporo drugih sektorskih organov Unije, v skladu s pravom Unije. Države članice bi morale imeti možnost, da Komisiji po potrebi zagotovijo dodatne in prostovoljne prispevke.

(26)

Moralo bi biti mogoče uporabiti modelirane podatke, če temeljijo na modelu, določenem v skladu s skupno metodologijo in po potrebi drugimi določbami o uporabi sekundarnih podatkov in orodij za izračun iz te uredbe.

(27)

Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta (9) in Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) zahtevata zbiranje, merjenje, izračun in letno poročanje o emisijah toplogrednih plinov z ladij oziroma zrakoplovov. Uredba (EU) 2015/757 in Direktiva 2003/87/ES do določene mere dopolnjujeta to uredbo, zlasti z vidika pridobivanja podatkov o porabi goriva kot vhodnih podatkov za količinsko določitev emisij iz prevoznih storitev, prevoženo razdaljo ali količino naloženega tovora. Prav tako bi moralo biti mogoče za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev uporabiti vhodne podatke, ki izhajajo iz izvajanja drugih zakonodajnih okvirov, kot so Uredba (EU) 2019/631 (11), (EU) 2019/1242 (12), (EU) 2023/1805 (13) ali (EU) 2023/2405 (14) Evropskega parlamenta in Sveta. Glede na to, da je primerno, da se vsi zadevni pravni akti Unije na področju prevoza sklicujejo na skupni standard, bi si morala Komisija prizadevati za zagotovitev združljivosti in skladnosti te uredbe z obstoječimi pravnimi akti Unije in prihodnjimi pobudami. Še posebej bi si morala Komisija v prihodnjih pobudah in vsej sekundarni zakonodaji prizadevati, da bi moralo obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev v razčlenjeni obliki temeljiti na skupni metodologiji iz te uredbe.

(28)

Da bi MSP olajšali natančno zbiranje podatkov, naknadne izračune in uporabo primarnih podatkov, bi bilo treba omogočanje dostopa do podatkov v vozilu obravnavati v okviru morebitnega prihodnjega zakonodajnega predloga v zvezi z dostopom do podatkov o vozilu.

(29)

Da bi bilo izvajanje te uredbe lažje in da bi se omejila kompleksnost izračuna ter hkrati zmanjšalo upravno in finančno breme, bi morala Komisija zagotoviti poenostavljeno, brezplačno in javno dostopno spletno orodje za izračun, ki bi bilo preprosto za uporabo in posebej zasnovano za mikro, male in srednje prevoznike. Orodje za izračun bi bilo treba razviti v skladu s skupno metodologijo iz te uredbe, tako da bi njegova uporaba zagotavljala pravilnost opravljenega izračuna. Omogočati bi moralo izračune na podlagi primarnih podatkov in uporabo ustreznih sekundarnih podatkov, vključno z emisijskimi faktorji toplogrednih plinov in, kadar so na voljo, privzetimi vrednostmi za intenzivnosti emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz podatkovnih zbirk, priznanih na podlagi te uredbe. Priložen bi mu moral biti priročnik, ki bi bil v pomoč pri izvajanju te uredbe in v katerem bi bilo pojasnjeno delovanje orodja za izračun. Orodje za izračun bi bilo treba redno posodabljati. Z njim bi bilo treba obravnavati podatkovno vrzel v informacijski verigi, spodbujati enotno obračunavanje emisij toplogrednih plinov za najznačilnejše prevozne storitve, povečati preglednost in primerljivost podatkov ter prispevati k ozaveščanju in spodbujanju uporabe izračuna emisij toplogrednih plinov na podlagi te uredbe.

(30)

Primerno je določiti skupne metrike za izražanje izhodnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov, ki so podlaga za primerljivost navedenih podatkov in omogočajo učinkovito primerjalno analizo različnih prevoznih storitev. Skupne metrike bi morale ponudniku podatkov omogočati tudi jasno sporočanje, prejemniku podatkov pa natančno razumevanje tega sporočanja.

(31)

Vse razčlenjene informacije o emisijah toplogrednih plinov iz prevozne storitve, ki se tretji osebi razkrijejo za komercialne ali regulativne namene v skladu s to uredbo, bi morale nujno in vidno vključevati izhodne podatke, ki so na podlagi posebnih pravil iz te uredbe določeni za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev. Po potrebi se lahko dodajo dodatni podatkovni elementi, ki se uporabljajo za namene, ki niso opredeljeni v tej uredbi.

(32)

Razkritje informacij o emisijah toplogrednih plinov, preden je prevozna storitev opravljena, je ključno za spodbujanje javnih organov, podjetij in potrošnikov, da ozaveščeno sprejmejo odločitve ter vpliva na javno naročanje s strani javnih organov in poslovne odločitve subjektov v prevozu in vozliščih, ki zagotavljajo in organizirajo te prevozne storitve na trgu. Zato bi morale biti informacije o emisijah toplogrednih plinov, povezanih s posamezno prevozno storitvijo, kadar je to mogoče, razkrite, preden je ta storitev opravljena. Predvsem kadar so v komunikaciji med podjetji potrebne podrobnejše informacije, zlasti v okviru logističnih verig in podizvajalskih pogodbenih razmerij ali za namene uporabe primarnih podatkov, pa bi moralo biti mogoče informacije o emisijah toplogrednih plinov razkriti šele po opravljeni prevozni storitvi.

(33)

Za dokazovanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe bi morali imeti subjekti v prevozu in vozliščih ter posredniki podatkov, ki izračunavajo in razkrivajo izhodne podatke o emisijah toplogrednih plinov iz prevozne storitve, možnost, da predložijo dokazila za utemeljitev izhodnih podatkov. Navedena dokazila bi se morala predložiti na podlagi pravil o poročanju na ravni prevoznih storitev, določenih v standardu EN ISO, in bi morala biti na voljo na zahtevo pristojnega organa, kot je sodišče, ali druge tretje osebe, če se to zahteva v okviru ločenih zakonskih ali pogodbenih obveznosti.

(34)

Razen če se uporabljajo ločene ureditve, se posrednik podatkov, ki zbira informacije o emisijah toplogrednih plinov iz prevozne storitve od subjektov v prevozu in vozliščih ali drugih ustreznih fizičnih ali pravnih oseb in te informacije razkriva na trgu, ne bi smel šteti za odgovornega, če zadevne informacije kršijo katero koli od zahtev iz te uredbe v zvezi z izračunom in preverjanjem emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev ter certificiranjem orodij za izračun. Vendar bi si moral posrednik podatkov prizadevati, da se izogne razkritju netočnih ali nepravilnih informacij, ter spoštovati pravila, določena v tej uredbi v zvezi z izhodnimi podatki o emisijah toplogrednih plinov, sporočanjem in preglednostjo. Poleg tega bi moral posrednik podatkov zagotoviti vir teh informacij, da se omogoči identifikacija zadevnega ponudnika informacij.

(35)

Z zunanjimi orodji za izračun, ki jih tretja oseba zagotovi na trgu za širšo komercialno in nekomercialno uporabo, se lahko olajša obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev in s tem podpre njihova uporaba v širših skupinah deležnikov. Zunanja orodja za izračun bi bilo treba certificirati, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami iz te uredbe, zlasti v zvezi z uporabo skupne metodologije in ustreznega nabora vhodnih podatkov.

(36)

Ustrezno zasnovan sistem preverjanja skladnosti izhodnih podatkov o emisijah toplogrednih plinov, razkritih na trgu, in postopkov izračuna, na katerih temeljijo taki podatki, z zahtevami iz te uredbe bi moral znatno povečati zaupanje v zanesljivost in točnost navedenih podatkov. Natančneje, določati bi moral podrobne pogoje, ki urejajo preverjanje, ne glede na to, ali gre za občasni ali linijski prevoz, vključno z ustrezno pogostostjo pregledov, in postopkovne ureditve, ob ustreznem upoštevanju narave in obsega zadevnih prevoznih storitev ter potrebe po izogibanju nesorazmernim upravnim bremenom. Subjekti v prevozu in vozliščih ter posredniki podatkov, ki so uspešno prestali postopek ugotavljanja skladnosti, bi morali imeti pravico pridobiti dokazilo o skladnosti, ki bi bilo splošno priznano po vsej Uniji. Morebitno vključenost primarnih podatkov bi bilo treba potrditi v dokazilu o skladnosti, zlasti za spodbujanje zbiranja in uporabe primarnih podatkov s strani vseh subjektov, ki jih zadeva ta uredba. Preverjanje izhodnih podatkov bi moralo vključevati primerljivost takih izhodnih podatkov, tudi v zvezi z izračunom razdalje, pri čemer bi bilo treba preveriti, če odstopanja od razdalje po velikem krogu in najkrajše možne razdalje ustrezajo standardu EN ISO.

(37)

Upravno breme, povezano s preverjanjem, bi lahko bilo nesorazmerno za manjša podjetja, zato bi se mu bilo treba izogibati. V ta namen bi morala biti MSP izvzeta iz zahtev v zvezi s preverjanjem, razen če želijo pridobiti dokazilo o skladnosti. Poleg tega bi morala velika podjetja pri odločanju o tem, da bi od partnerjev v vrednostni verigi, zlasti MSP, zahtevala preverjanje skladnosti, upoštevati načelo sorazmernosti.

(38)

Pravni akti Unije v prevoznem sektorju že določajo pravila o zahtevah glede preverjanja emisij, še posebej uredbi (EU) 2015/757 in (EU) 2023/1805 za pomorski sektor ter Direktiva 2003/87/ES za letalski sektor. Za zmanjšanje upravnih bremen bi bilo treba preveritelje, akreditirane na podlagi navedenih aktov, šteti za akreditirane na podlagi te uredbe za opravljanje nalog preverjanja v sektorju, v katerem delujejo, pod pogojem, da imenovane nacionalne organe obvestijo, da nameravajo take naloge opravljati tudi na podlagi te uredbe. Organi za ugotavljanje skladnosti bi morali biti neodvisni in pristojni pravni subjekti, ki jih akreditirajo nacionalni akreditacijski organi, ustanovljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Uredba (ES) št. 765/2008 o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti se uporablja horizontalno, tudi za preveritelje, akreditirane na podlagi uredb (EU) 2015/757 in (EU) 2023/1805 ter Direktive 2003/87/ES, in organe za ugotavljanje skladnosti, akreditirane na podlagi te uredbe. Uredba (ES) št. 765/2008 zajema tudi primere, ko so nacionalni akreditacijski organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih ukrepov, če organ za ugotavljanje skladnosti ni več pristojen za izvajanje določene dejavnosti ugotavljanja skladnosti ali je resno prekršil svoje obveznosti.

(39)

Kadar so bili razčlenjeni izhodni podatki o emisijah toplogrednih plinov iz prevoznih storitev že preverjeni v skladu s posebnimi pravili iz drugih pravnih aktov Unije, med drugim iz Uredbe (EU) 2015/757 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, ali Uredbe (EU) 2023/1805 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi navedene uredbe, za pomorski sektor ter iz Direktive 2003/87/ES in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi navedene direktive, za letalski sektor, bi bilo treba šteti, da so bili zadevni podatki preverjeni na podlagi te uredbe.

(40)

Da se omogoči učinkovito delovanje te uredbe ter da se jo po potrebi dopolni z dodatnimi pravili, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejema akte v zvezi z oceno spremembe standarda EN ISO in po potrebi prepovedjo uporabe nadaljnjih sprememb, ocenjevanjem in izključitvijo nekaterih elementov skupne metodologije, prilagoditvijo skupnih metrik za izhodne podatke o emisijah toplogrednih plinov ter določitvijo dodatnih metod in meril za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi podrobne določbe v zvezi z zahtevami Evropskemu odboru za standardizacijo za revizijo standarda EN ISO, pojasnitvijo skupne metodologije, določitvijo pravil in pogojev za izvedbo tehničnega preverjanja kakovosti podatkovnih zbirk tretjih oseb, vzpostavitvijo orodja EU za izračun, certificiranjem zunanjih orodij za izračun in preverjanjem izhodnih podatkov. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(42)

Ker cilja te uredbe, in sicer spodbujanja sprememb v vedenju javnih organov, podjetij in potrošnikov, da bi se z uvedbo in uporabo primerljivih in zanesljivih podatkov o emisijah toplogrednih plinov iz prevoznih storitev te emisije zmanjšale, države članice ne morejo zadovoljivo doseči brez tveganja uvedbe upravnih ovir na notranjem trgu, ki industrijam nalagajo dodatne stroške in upravno breme, temveč se zaradi učinka harmonizacije skupne metodologije za izračun emisij toplogrednih plinov iz prevoznih storitev iz te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –