+Člen 26e Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika
---+Člen 26e 1.
---+Člen 26e 2.
---+Člen 26e 3.
---+Člen 26e 4.
---+Člen 26e 5.
---+Člen 26e 6.
---+Article 26e 7
---+Člen 26e 8.
---+Člen 26e 9.
---+Člen 26e 10.

Člen 26e Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika

Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 26e 1.

Pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj naslednje kreditne dogodke:

(a) 

kreditne dogodke iz točke (a) člena 215(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo jamstev;

(b) 

kreditne dogodke iz točke (a) člena 216(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;

Vsi kreditni dogodki se dokumentirajo.

Ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.

Člen 26e 2.
Plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka se izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo je utrpel originator ali prvotni kreditodajalec, kakor je dogovorjeno v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila. Končno plačilo kreditnega zavarovanja je izplačljivo v določenem obdobju po reševanju dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar je reševanje dolga zaključeno pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali predčasno prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.

Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najkasneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko reševanje izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca tega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je vsaj višje od naslednjega:

(a) 

zneska pričakovane izgube, ki je enak oslabitvi, ki jo je v računovodskem izkazu evidentiral originator v skladu z računovodskim okvirom, ki se je uporabljal ob izvedbi vmesnega plačila, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube;

(b) 

kadar je potrebno, zneska pričakovane izgube, kot je določen v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.

Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.

Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.

Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, se jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni. Te zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.

Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.

Člen 26e 3.
V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri reševanju dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je naveden v odstavku 1, vendar reševanje dolga ni bilo zaključeno do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali predčasne prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju. Tako obdobje podaljšanja ni daljše od dveh let. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se določi, da se do konca tega obdobja podaljšanja izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot bi jo moral ta tedaj evidentirati v svojih računovodskih izkazih, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube.

V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.

Premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogniti ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub med investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v točkah (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.

V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.

Pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja so izvršljive.

Člen 26e 4.

Originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe. Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, tretji izvajalec preverjanja preveri najmanj vse naslednje:

(a) 

da je kreditni dogodek iz obvestila o kreditnem dogodku kreditni dogodek, kot je določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju;

(b) 

da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka;

(c) 

da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti;

(d) 

da je dopolnitev, kadar je bila osnovna izpostavljenost dodana listinjenju zaradi dopolnitve, skladna s pogoji za dopolnitev;

(e) 

da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v izkazu poslovnega izida;

(f) 

da so bile ob izvedbi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno razporejene med investitorje.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe je neodvisen od originatorja in investitorjev in, kadar je potrebno, od SSPE, in je do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.

Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca.

Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.

Člen 26e 5.

Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:

(a) 

insolventnosti investitorja;

(b) 

investitor ne plača zneskov, ki jih dolguje v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ali krši katero koli pomembno obveznost iz dokumentacije posla;

(c) 

pomembnih regulativnih dogodkov, vključno s:

(i) 

pomembnimi spremembami prava Unije ali nacionalnega prava, pomembnimi spremembami uradno objavljenih razlag takega prava, ki jih zagotovijo pristojni organi, kadar je potrebno, ali pomembnimi spremembami pri obdavčitvi ali računovodski obravnavi posla, ki imajo bistvene škodljive vplive na ekonomsko učinkovitost posla, kar se v vsakem primeru primerja s tistim, ki je bil predviden ob sklenitvi posla in ga tedaj ne bi bilo razumno pričakovati;

(ii) 

določitvijo s strani pristojnega organa, da originatorju ali kateremu koli njegovemu povezanemu podjetju v zvezi z listinjenjem ni ali ni več dovoljeno priznavati prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v skladu s členom 245(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d) 

uveljavitve možnosti predčasnega odpoklica posla v določenem času (v nadaljnjem besedilu: opcija predčasnega odpoklica), kadar je obdobje, merjeno od datuma zaključka posla, enako tehtanemu povprečnemu času trajanja začetnega referenčnega portfelja na datum zaključka posla ali daljše od njega;

(e) 

uveljavitve vgrajene nakupne opcije, kot je opredeljena v točki (1) člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f) 

v primeru osebnega kreditnega zavarovanja se investitor ne šteje več za primernega dajalca zavarovanja v skladu z zahtevami iz odstavka 8.

V dokumentaciji posla se določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e) in kako so te pravice strukturirane.

Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.

Kadar se uveljavi opcija predčasnega odpoklica, originatorji uradno obvestijo pristojne organe o izpolnjevanju zahtev iz drugega in tretjega pododstavka, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim pokažejo, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.

V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.

Člen 26e 6.
Investitorji ne smejo prekiniti posla pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, kot je neplačilo premije za kreditno zavarovanje ali kakršna koli druga bistvena kršitev pogodbenih obveznosti s strani originatorja.
Article 26e 7

The originator may commit synthetic excess spread, which shall be available as credit enhancement for the investors, where all of the following conditions are met:

(a) 

the amount of the synthetic excess spread that the originator commits to using as credit enhancement at each payment period is specified in the transaction documentation and expressed as a fixed percentage of the total outstanding portfolio balance at the start of the relevant payment period (fixed synthetic excess spread);

(b) 

the synthetic excess spread which is not used to cover credit losses that materialise during each payment period shall be returned to the originator;

(c) 

for originators using the IRB Approach referred to in Article 143 of Regulation (EU) No 575/2013, the total committed amount per year shall not be higher than the one-year regulatory expected loss amounts on all underlying exposures for that year, calculated in accordance with Article 158 of that Regulation;

(d) 

for originators not using the IRB Approach referred to in Article 143 of Regulation (EU) No 575/2013, the calculation of the one-year expected loss of the underlying portfolio shall be clearly determined in the transaction documentation;

(e) 

the transaction documentation specifies the conditions laid down in this paragraph.

Člen 26e 8.

Pogodba o kreditnem zavarovanju je v obliki:

(a) 

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz točke (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;

(b) 

jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka, ali

(c) 

drugega kreditnega zavarovanja, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka, v obliki jamstva, kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali kreditnega zapisa, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9 in 10 tega člena.

Člen 26e 9.

Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 8 izpolnjuje naslednje zahteve:

(a) 

pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorja v zvezi s plačilom zavarovanja, je izvršljiva, izvršljivost te pravice pa je zagotovljena z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem;

(b) 

pravice investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane, so izvršljive;

(c) 

kadar je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za take vrednostne papirje.

V dokumentaciji posla se določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.

Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.

Člen 26e 10.

Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka 8 tega člena, originator in investitor imata pravico, da uporabita visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:

(a) 

zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i) 

preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ni daljše, kot je obdobje, ki ostaja do naslednjega datuma plačila;

(ii) 

navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče izplačati v denarju v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;

(iii) 

navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev;

(b) 

zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev pri kreditni instituciji s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013;

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ima lahko samo originator, ob izrecni privolitvi investitorja v končni dokumentaciji posla, ki jo ta poda po tem, ko izvede skrbni pregled v skladu s členom 5 te uredbe, ki vključuje oceno katere koli zadevne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, pravico, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki bančne vloge pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Pristojni organi, imenovani na podlagi člena 29(5), lahko po posvetovanju z EBA dovolijo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogoje, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz drugega pododstavka.

Kadar kreditna institucija tretje osebe ali originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti, se zavarovanje s premoženjem v roku devetih mesecev prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več ali se zavarovanje s premoženjem naloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) prvega pododstavka.

Šteje se, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.

EBA spremlja uporabo praks zavarovanja s premoženjem na podlagi tega člena, pri čemer posebno pozornost nameni kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter drugim gospodarskim in finančnim tveganjem, ki jih zaradi takih praks zavarovanja nosijo investitorji.

EBA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 10. aprila 2023.

Komisija na podlagi navedenega poročila EBA do 10. oktobra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega člena, zlasti kar zadeva tveganje prekomernega kopičenja kreditnega tveganja nasprotne stranke v finančnem sistemu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo tega člena.;

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 09.04.2021 00:00:00 -Doknr: CELEX:32017R2402
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.