Člen 7a Aktivni račun

Kadar za finančno ali nefinančno nasprotno stranko začne veljati obveznost, da ima aktivni račun v skladu s prvim pododstavkom, ta finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka o tem uradno obvesti ESMA in njen ustrezni pristojni organ ter ta aktivni račun vzpostavi v šestih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati ta obveznost.

Obveznost reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d), se ne uporablja za nasprotne stranke, katerih nominalni neporavnani obseg kliringa v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 6 znaša manj kot 6 milijard EUR.

Ocena obveznosti reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d) temelji na podkategorijah. Za vsak razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih število podkategorij izhaja iz kombinacije različnih velikosti poslov in razponov zapadlosti.

Nasprotna stranka izpolni zahteve iz odstavka 3, točke (a), (b) in (c), v šestih mesecih po tem, ko zanjo začne veljati obveznost iz odstavka 1 tega člena, in redno poroča v skladu s členom 7b. Zahteve se redno, in sicer vsaj enkrat letno, preverijo v testih izjemnih situacij.

Da bi bila izpolnjena obveznost reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d), nasprotne stranke na letni povprečni osnovi opravijo kliring za vsaj pet poslov v vsaki od najpomembnejših podkategorij v vsakem razredu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in vsakem referenčnem obdobju, opredeljenem v skladu z odstavkom 8, tretji pododstavek. Kadar tako dobljeno število poslov presega polovico vseh poslov nasprotne stranke v preteklih 12 mesecih, se šteje, da je obveznost reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d), izpolnjena, kadar nasprotna stranka opravi kliring vsaj enega posla v vsaki od najpomembnejših podkategorij v vsakem razredu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih in v vsakem referenčnem obdobju.

Obveznost reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d), se ne uporablja za opravljanje klirinških storitev za stranke. V izračun nominalnega neporavnanega obsega kliringa, nasprotne stranke iz odstavka 8, četrti pododstavek, niso zajete njene dejavnosti kliringa za stranke.

Za spremembo seznama pogodb, za katere veljajo obveznosti aktivnih računov, ESMA po posvetovanju z ESRB in v dogovoru s centralnimi bankami izdajateljicami Komisiji predloži temeljito in celovito analizo stroškov in koristi v skladu s kvantitativno tehnično oceno iz člena 25(2c), prvi pododstavek, točka (c), kot je ustrezno, vključno z učinki na druge valute Unije, in oceno možnih učinkov razširitve obveznosti aktivnih računov na nove vrste pogodb ter mnenje v zvezi z oceno. Soglasje centralne banke izdajateljice se nanaša le na pogodbe, denominirane v valuti, ki jo izdajajo.

Kadar ESMA pripravi oceno in izda mnenje, v katerem ugotovi, da bi bilo treba spremeniti seznam pogodb, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 82 za spremembo seznama pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz prvega pododstavka tega odstavka.

V zvezi z obveznostjo reprezentativnosti iz odstavka 3, točka (d), ESMA določi različne razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vendar največ tri, različne razpone zapadlosti, vendar največ štiri, in različne razpone velikosti trgovanja, vendar največ tri, da se omogoči reprezentativnost pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere se opravi kliring prek aktivnih računov.

ESMA določi število najpomembnejših podkategorij, ki ne sme biti večje od pet, za vsak razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki morajo biti zastopane na aktivnem računu. Najpomembnejše podkategorije so tiste, v katerih je največ poslov v referenčnem obdobju.

ESMA določi tudi trajanje referenčnega obdobja, ki ni krajše od šestih mesecev za nasprotne stranke z nominalnim neporavnanim obsegom kliringa v vrednosti manj kot 100 milijard EUR v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 6, in ni krajše od enega meseca za nasprotne stranke, katerih nominalni neporavnani obseg kliringa presega 100 milijard EUR v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 6.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 25. junija 2025.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, kadar se ugotovi, da je finančna ali nefinančna nasprotna stranka kršila svoje obveznosti iz tega člena, njen pristojni organ s sklepom naloži upravne kazni ali periodične denarne kazni ali od pristojnih pravosodnih organov zahteva, da naložijo kazni ali periodične denarne kazni, da bi nasprotno stranko prisilil k odpravi kršitve.

Periodična denarna kazen iz drugega pododstavka mora biti učinkovita in sorazmerna ter ne sme presegati 3 % povprečnega dnevnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Naloži se za vsak dan zamude in se izračuna od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

Periodična denarna kazen iz drugega pododstavka se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu pristojnega organa. Po preteku tega obdobja pristojni organ ukrep pregleda in ga po potrebi podaljša.

ESMA oceni iz prvega pododstavka priloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, vključno z v celoti obrazloženo oceno učinka dopolnilnih ukrepov in s kvantitativnimi pragovi.

Ne glede na prvi pododstavek ESMA predloži svojo oceno in priporočila kadar koli po prejemu uradnega obvestila mehanizma skupnega spremljanja, v katerem je navedeno, da se bodo tveganja za finančno stabilnost za Unijo verjetno uresničila zaradi posebnih okoliščin, ki so sprožile dogodek s sistemskimi posledicami.

V šestih mesecih po prejemu poročila ESMA iz drugega pododstavka bi morala Komisija pripraviti svoje poročilo, ki mu lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog.