4. Države članice zagotovijo, da osrednji registri vodijo evidence oseb, ki dostopajo do informacij na podlagi tega člena, in jih lahko razkrijejo dejanskim lastnikom, ko vložijo zahtevo na podlagi člena 15(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679.
Vendar države članice zagotovijo, da na podlagi informacij, ki jih zagotavljajo osrednji registri, ni mogoče identificirati katere koli osebe, ki vpogleda v register, kadar so te osebe:
|
(a)
|
osebe, ki delujejo za namene novinarstva, poročanja ali druge oblike medijskega izražanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma in bojem proti njim;
|
|
(b)
|
organizacije civilne družbe, ki so povezane s preprečevanjem pranja denarja, s tem povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ali bojem proti njim.
|
Poleg tega države članice zagotovijo, da subjekti, pristojni za osrednje registre ne razkrijejo identitete katerega koli sodelujočega organa pristojnih organov Unije za PPDFT iz člena 2(1), točka 44(a) in (c), Uredbe (EU) 2024/1624 iz tretje države in sicer tako dolgo, kot je potrebno za zaščito analiz ali preiskav navedenega organa.
V zvezi z osebami iz točk (a) in (b) drugega pododstavka tega odstavka države članice zagotovijo, da dejanski lastniki, kadar vložijo zahtevo na podlagi člena 15(1), točka (c), Uredbe (EU) 2016/679, prejmejo informacije o funkciji ali poklicu oseb, ki so opravile vpogled v njihove informacije o dejanskem lastništvu.
Za namene tretjega pododstavka organi, kadar zahtevajo dostop do informacij o dejanskem lastništvu na podlagi tega člena, navedejo obdobje, v katerem od osrednjih registrov zahtevajo, da se vzdržijo razkritja, ki ni daljše od petih let, in razloge za to omejitev, vključno s tem, na kakšen način bi posredovanje informacij ogrozilo namen njihovih analiz in preiskav. Države članice zagotovijo, da se, kadar osrednji registri ne razkrijejo identitete subjekta, ki je opravil vpogled v informacije o dejanskem lastništvu, vsako podaljšanje tega obdobja odobri le na podlagi utemeljene zahteve organa v tretji državi za obdobje največ enega leta, po preteku katerega mora ta organ predložiti novo utemeljeno zahtevo za podaljšanje.