2. Kadar je nadzor nad zavezancem in katero koli njegovo vrsto infrastrukture v drugih državah članicah zaupan nadzornikom matične države članice na podlagi člena 38(2), države članice zagotovijo, da nadzorniki matične države članice redno obveščajo nadzornike države članice gostiteljice o ukrepih, sprejetih znotraj zavezanca, in o tem, ali ta subjekt izpolnjuje veljavne zahteve, vključno s tistimi, ki veljajo v državi članici gostiteljici. Kadar se ugotovijo resne, ponavljajoče se ali sistematične kršitve, nadzorniki matične države članice nemudoma obvestijo nadzornike države članice gostiteljice o teh kršitvah in vseh denarnih kaznih, ki jih nameravajo naložiti, ter upravnih ukrepih, ki jih nameravajo uvesti, za njihovo odpravo.
Države članice zagotovijo, da nadzorniki države članice gostiteljice pomagajo nadzornikom matične države članice, da se zagotovi preverjanje, ali zavezanec izpolnjuje pravne zahteve. Države članice zlasti zagotovijo, da nadzorniki države članice gostiteljice obvestijo nadzornike matične države članice o vseh resnih dvomih, ki jih imajo glede izpolnjevanja veljavnih zahtev s strani zavezanca, in da vse informacije, ki jih imajo v zvezi s tem, delijo z nadzorniki matične države članice.
Ta odstavek se uporablja tudi v primeru zavezancev, ki imajo sedež v eni sami državi članici in delujejo v okviru svobode opravljanja storitev v drugi državi članici brez infrastrukture, razen kadar nadzor dejavnosti v tej drugi državi članici izvajajo nadzorniki te države članice na podlagi člena 37(1), drugi pododstavek.