PRILOGA II KRATICE IN GLOSAR POJMOV

AMS

avtomatizirani merilni sistemi

AQI

indeksi kakovosti zraka

AR

zahteve glede uporabe

AWS

Alliance for Water Stewardship (Zavezništvo za upravljanje voda)

BAT

najboljše razpoložljive tehnike

BAT-AEL

raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

BAT-AEPL

raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

BREF

referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah

Btu

britanske toplotne enote

CapEx

naložbe v osnovna sredstva

CBD

Konvencija o biološki raznovrstnosti

CDDA

skupna zbirka podatkov o določenih območjih

CEN

Evropski odbor za standardizacijo

CENELEC

Evropski odbor za elektrotehniško standardizacijo

CH4

metan

CICES

Skupna mednarodna klasifikacija ekosistemskih storitev

CO2

ogljikov dioksid

CRR

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (uredba o kapitalskih zahtevah)

DEGURBA

stopnja urbanizacije

DR BP-1

Zahteva po razkritju – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti

DR BP-2

Zahteva po razkritju – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami

DR GOV-1

Zahteva po razkritju – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

DR GOV-2

Zahteva po razkritju – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

DR GOV-3

Zahteva po razkritju – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

DR GOV-4

Zahteva po razkritju – Izjava o skrbnem pregledu glede trajnostnosti

DR GOV-5

Zahteva po razkritju – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

DR SBM-1

Zahteva po razkritju – Tržni položaj, strategija, poslovni modeli in vrednostna veriga

DR SBM-2

Zahteva po razkritju – Interesi in stališča deležnikov

DR SBM-3

Zahteva po razkritju – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnimi modeli

DR IRO-1

Zahteva po razkritju – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

DR IRO-2

Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavah podjetja o trajnostnosti

DNSH

načelo, da se ne škoduje bistveno

DR

zahteve po razkritju

EBA

Evropski bančni organ

EK

Evropska komisija

EGP

Evropski gospodarski prostor

EFRAG

Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje

EFRAG SRB

Odbor za poročanje o trajnostnosti pri Evropski svetovalni skupini za

računovodsko poročanje

PVO

presoja vplivov na okolje

EMAS

sistem za okoljsko ravnanje in presojo

EPC

energijska izkaznica

Evropski RIPO

Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal

ESA

evropski nadzorni organi

ESMA

Evropski organ za vrednostne papirje in trge

ESRS

Evropski standardi poročanja o trajnostnosti

ESRS 1

Evropski standard poročanja o trajnostnosti 1 – Splošne zahteve

ESRS 2

Evropski standard poročanja o trajnostnosti 2 – Splošna razkritja

ESRS E1

Evropski standard poročanja o trajnostnosti E1 – Podnebne spremembe

ESRS E2

Evropski standard poročanja o trajnostnosti E2 – Onesnaževanje

ESRS E3

Evropski standard poročanja o trajnostnosti E3 – Vodni in morski viri

ESRS E4

Evropski standard poročanja o trajnostnosti E4 – Biotska raznovrstnost in ekosistemi

ESRS E5

Evropski standard poročanja o trajnostnosti E5 – Raba virov in krožno gospodarstvo

ESRS G1

Evropski standard poročanja o trajnostnosti G1 – Poslovno ravnanje

ESRS S1

Evropski standard poročanja o trajnostnosti S1 – Lastna delovna sila

ESRS S2

Evropski standard poročanja o trajnostnosti S2 – Delavci v vrednostni verigi

ESRS S3

Evropski standard poročanja o trajnostnosti S3 – Prizadete skupnosti

ESRS S4

Evropski standard poročanja o trajnostnosti S4 – Potrošniki in končni uporabniki

EU

Evropska unija

EU ETS

sistem EU za trgovanje z emisijami

EWC

evropski svet delavcev

FPIC

prostovoljno, predhodno in informirano soglasje

EPDČ

ekvivalent polnega delovnega časa

GAAP

splošno sprejeta računovodska načela

TGP

toplogredni plin

GJ

gigadžul

GRI

organizacija Global Reporting Initiative

GWP

potencial globalnega segrevanja

HFC

fluorirani ogljikovodiki

IED

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktiva o industrijskih emisijah)

IFC

Mednarodna finančna korporacija

MSRP

mednarodni standardi računovodskega poročanja

MOD

Mednarodna organizacija dela

IPBES

Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah

IPCC

Medvladni panel za podnebne spremembe

ISEAL

Mednarodna zveza za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje

ISO

Mednarodna organizacija za standardizacijo

ISSB

Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti

ITS

izvedbeni tehnični standardi

IUCN

Mednarodna zveza za ohranjanje narave

KBA

ključna območja biotske raznovrstnosti

Kg

kilogram

lb

funti

pristop LEAP

določiti lokacijo, ovrednotiti, oceniti, pripraviti

LGBTQI osebe

lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe

MDR

minimalna zahteva po razkritju

MWh

megavatne ure

N2O

dušikov oksid

NACE

statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti

NF3

dušikov trifluorid

NVO

nevladne organizacije

NH3

amoniak

NOX

dušikovi oksidi

NUTS

nomenklatura statističnih teritorialnih enot

O3

ozon

ODS

ozonu škodljiva snov

OECD

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OECM

študija „One Earth Climate Model“

OpEX

►C1  stroški poslovanja ◄

PBTS

obstojne, bioakumulativne in strupene snovi

PCAF

organizacija Partnership for Carbon Accounting Financial

PCF

perfluorirani ogljikovodiki

PM

delci

PMT

obstojne, mobilne in strupene snovi

POP

obstojna organska onesnaževala

REACH

uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij

SBTi

pobuda Science Based Targets

SBTN

mreža Science Based Targets Network

SCE

Societas Cooperativa Europaea

SDA

sektorski pristop k razogljičenju

SDG

cilji trajnostnega razvoja

SDPI

kazalnik uspešnosti trajnostnega razvoja

SE

evropska družba

SEEA

Sistem za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo

SEEA EA

ekosistemsko računovodstvo v okviru Sistema za okoljsko in ekonomsko računovodstvo

SFDR

Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo)

SOX

žveplovi oksidi

SVHC

snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost

TCFD

projektna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem

TNFD

projektna skupina za finančna razkritja v zvezi z naravo

ZN

Združeni narodi

UNEP

Program Združenih narodov za okolje

Unesco

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

vPvB

zelo obstojne in zelo bioakumulativne snovi

vPvM

zelo obstojne in zelo mobilne snovi

WDPA

svetovna podatkovna zbirka zavarovanih območij

WRI

Svetovni inštitut za vire

WWF

Svetovni sklad za naravo

Opredeljen pojem

Opredelitev

Ukrepi

Ukrepi se nanašajo na:

i.  ukrepe in akcijske načrte (vključno z načrti za prehod), ki se izvajajo za zagotovitev, da podjetje doseže zastavljene cilje, ter s katerimi si podjetje prizadeva obravnavati pomembne vplive, tveganja in priložnosti, ter

ii.  odločitve o njihovi podpori s finančnimi, človeškimi ali tehnološkimi viri.

Udeleženci vrednostne verige

Posamezniki ali subjekti v višjem ali nižjem delu vrednostne verige. Šteje se, da je udeleženec v nižjem delu vrednostne verige podjetja (npr. distributerji, stranke), če prejema proizvode ali storitve podjetja, in da je v višjem delu vrednostne verige podjetja (npr. dobavitelji), če zagotavlja proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri proizvodnji lastnih proizvodov ali storitev.

Dostojna plača

Plača, s katero lahko delavec v nacionalnih gospodarskih in socialnih razmerah izpolni svoje potrebe in potrebe svoje družine.

Upravni, poslovodni in nadzorni organi

Upravni organi z najvišjo pristojnostjo odločanja v podjetju, vključno z odbori. Če v strukturi upravljanja ni članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa podjetja, bi bilo treba vključiti izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja, če taka funkcija obstaja. V nekaterih jurisdikcijah imajo sistemi upravljanja dve ravni, pri čemer sta nadzor in upravljanje ločena. V takih primerih sta obe ravni vključeni v opredelitev upravnih, poslovodnih in nadzornih organov.

Prizadete skupnosti

Ljudje ali skupine, ki živijo ali delajo na istem območju in na katere podjetje, ki poroča, vpliva ali lahko vpliva s svojimi dejavnostmi ali višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige. Prizadete skupnosti lahko segajo od skupnosti, ki živijo poleg lokacij, kjer podjetje izvaja dejavnosti (lokalne skupnosti), do skupnosti, ki živijo na bolj oddaljenih območjih. Prizadete skupnosti vključujejo dejansko in morebitno prizadeta indigena ljudstva.

Letni skupni prejemki

Letni skupni prejemki lastne delovne sile vključujejo plačo, bonus, nagrade v obliki delnic, nagrade v obliki opcij, spodbujevalno nadomestilo, ki ne vključuje lastniškega deleža, spremembo vrednosti pokojnine in nekvalificirano odloženo nadomestilo, ki se plačajo med letom.

Predvideni finančni učinki

Finančni učinki, ki ne izpolnjujejo meril za pripoznavanje za vključitev v vrstične postavke računovodskih izkazov v obdobju poročanja in niso zajeti s sedanjimi finančnimi učinki.

Območje vodnega tveganja

Prispevno območje vodnega telesa, na katerem več fizičnih vidikov, povezanih z vodo:

i.  vodi do tega, da je eno ali več vodnih teles v manj kot dobrem stanju in/ali se njegovo stanje slabša (kot je opredeljeno v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1)), kar kaže pomembna vprašanja v zvezi z razpoložljivostjo, kakovostjo in količino vode (vključno z velikim vodnim stresom), in/ali

ii.  vodi do vprašanj glede dostopnosti vode, regulativnih vprašanj ali vprašanj v zvezi z ugledom (med drugim glede skupne rabe vode s skupnostmi in cenovne dostopnosti vode) za njegove objekte in za objekte ključnih dobaviteljev.

Območje velikega vodnega stresa

Regije, v katerih je odstotek skupne odvzete vode visok (40–80 %) ali izjemno visok (višji od 80 %), glede na atlas vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire (WRI). Glej tudi pomanjkanje vode.

S procesom povezani materiali

Materiali, ki so potrebni za proizvodni proces, vendar niso del končnega proizvoda, kot so maziva za proizvodne stroje.

Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT)

Dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, minimalno vsebino sistema ravnanja z okoljem, vključno s primerjalnimi vrednostmi, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo mesta (2).

Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT-AEL)

Spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnik, kot so opisane v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji, tj. raven emisij, ki je povezana z BAT.

Raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT-AEPL)

Spekter ravni okoljske učinkovitosti, razen ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnik (3).

Najboljše razpoložljive tehnike (BAT) (4)

Najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnologij kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto:

i.  pojem „tehnike“ vključuje tako uporabljene tehnologije kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;

ii.  pojem „razpoložljive tehnike“ pomeni tehnike na taki ravni, ki omogoča uporabo v ustrezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnike uporabljajo ali razvijajo znotraj zadevne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna, in

iii.  pojem „najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

Izguba biotske raznovrstnosti

Zmanjšanje katerega koli vidika biotske raznovrstnosti (tj. raznovrstnosti na ravni genetike, vrste in ekosistema) na določenem območju zaradi smrti (vključno z izumrtjem), uničenja ali fizične odstranitve; nanaša se lahko na številne razsežnosti, od izumrtja na svetovni ravni do izumrtja populacije, zaradi katerega se v enakem obsegu zmanjša celotna raznolikost.

Biotska ali biološka raznovrstnost

Raznolikost živih organizmov iz vseh virov, vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so. To vključuje raznolikost genskih, fenotipskih, filogenetskih in funkcionalnih lastnosti ter spremembe številčnosti in porazdelitve v času in prostoru znotraj vrst, bioloških skupnosti in ekosistemov ter med njimi.

Občutljivo območje biotske raznovrstnosti

Omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja svetovne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter druga zavarovana območja iz Dodatka D Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (5).

Biosferna ali ekološka celovitost

Sposobnost ekosistema, da podpira in ohranja ekološke procese in raznoliko skupnost organizmov.

Modro gospodarstvo

Modro gospodarstvo zajema vse industrije in sektorje, povezane z oceani, morji in obalami, ne glede na to, ali so v morskem okolju (npr. pomorski promet, ribištvo, proizvodnja energije) ali na kopnem (npr. pristanišča, ladjedelnice, akvakultura in proizvodnja alg na kopnem, obalni turizem).

BREF ali referenčni dokumenti EU o najboljših razpoložljivih tehnikah

Dokument, ki je rezultat izmenjave informacij, organizirane na podlagi člena 13 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) o industrijskih emisijah, ki je pripravljen za opredeljene dejavnosti in v katerem so opisane zlasti uporabljene tehnike, sedanje ravni emisij in porabe, tehnike, ki se upoštevajo pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik, ter zaključki o BAT in vse nastajajoče tehnike, pri čemer se posebej upoštevajo merila iz Priloge III k Direktivi 2010/75/EU.

Podkupovanje

Nepošteno napeljevanje nekoga k ravnanju v korist tistega, ki napeljuje, z darili ali denarjem ali drugimi spodbudami.

Poslovni model

Sistem podjetja za preoblikovanje vložkov prek njegovih dejavnosti v izložke in rezultate, katerih cilj je izpolnjevanje strateških namenov podjetja ter ustvarjanje vrednosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. V ESRS se pojem poslovni model uporablja v ednini, čeprav je uveljavljeno, da ima lahko podjetje več kot en poslovni model.

Poslovni odnosi

Odnosi, ki jih ima podjetje s poslovnimi partnerji, subjekti v svoji vrednostni verigi in katerim koli drugim nedržavnim ali državnim subjektom, ki je neposredno povezan z njegovimi poslovnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami. Poslovni odnosi niso omejeni na neposredna pogodbena razmerja. Vključujejo posredne poslovne odnose v vrednostni verigi podjetja, ki presegajo prvo stopnjo, in položaje delničarjev v skupnih podjetjih ali naložbah.

Stranski proizvod

Snov ali predmet, ki nastane v proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, se ne šteje za odpadek, temveč za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

i.  zagotovljena je nadaljnja uporaba snovi ali predmeta;

ii.  snov ali predmet se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;

iii.  snov ali predmet se proizvaja kot sestavni del nekega proizvodnega procesa ter

iv.  nadaljnja uporaba je zakonita, tj. snov ali predmet izpolnjuje vse s proizvodom, okoljem in varstvom zdravja povezane zahteve za določeno uporabo, in ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi.

Ogljični dobropis

Prenosljiv instrument ali instrument za trgovanje, ki predstavlja zmanjšanje emisij za eno metrično tono ekvivalenta CO2 ali tolikšno odstranitev emisij ter se izda in preveri v skladu s priznanimi standardi kakovosti.

Ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2)

Univerzalna merska enota, ki označuje potencial globalnega segrevanja (GWP) vsakega toplogrednega plina, izražen v potencialu globalnega segrevanja ene enote ogljikovega dioksida. Uporablja se za vrednotenje sproščanja (ali preprečevanja sproščanja) različnih toplogrednih plinov na skupni podlagi.

Delo otrok

Delo, ki otroke prikrajša za njihovo otroštvo, možnosti in dostojanstvo ter škoduje telesnemu in duševnemu razvoju. Nanaša se na delo, ki:

i.  je duševno, telesno, družbeno ali moralno nevarno in škodljivo za otroke in/ali

ii.  posega v njihovo šolanje, ker jih prikrajša za možnost šolanja; prisili v prezgodnje opuščanje šolanja ali od njih zahteva, da poskušajo združiti šolanje s pretirano dolgotrajnim in napornim delom.

Otrok je opredeljen kot oseba, mlajša od 18 let. Ali se lahko določene oblike dela imenujejo delo otrok ali ne, je odvisno od otrokove starosti, vrste in ur opravljenega dela ter pogojev, v katerih ga opravlja. Odgovori se razlikujejo od države do države, pa tudi med sektorji znotraj držav.

V skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 138 o minimalni starosti najnižja starost za delo ne bi smela biti nižja od minimalne starosti za zaključek obveznega šolanja, v nobenem primeru pa ne bi smela biti manj kot od 15 let. Izjeme so mogoče v nekaterih državah s premalo razvitim gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami, v katerih velja najnižja starost 14 let.

Te države določi Mednarodna organizacija dela (MOD) na podlagi posebne vloge zadevne države ter v posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo delodajalce in delavce.

Nacionalna zakonodaja lahko dovoli zaposlitev oseb, starih od 13 do 15 let, za lažje delo, če ni verjetno, da bi to škodovalo njihovemu zdravju ali razvoju in ne posega v njihovo šolanje ali sodelovanje v programih poklicnega izobraževanja ali usposabljanja. Najnižja starost za sprejem na delo, ki bi zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvaja, lahko ogrozila zdravje, varnost ali moralo mladih, je najmanj 18 let.

Krožno gospodarstvo

Gospodarski sistem, v katerem se, kolikor je mogoče dolgo, ohranja vrednost proizvodov, materialov in drugih virov v gospodarstvu, pri čemer se povečuje njihova učinkovita raba pri proizvodnji in porabi, s čimer se zmanjša vpliv njihove rabe na okolje ter čim bolj zmanjšata količina odpadkov in izpust nevarnih snovi v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, vključno z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki.

Načela krožnega gospodarstva

Načela evropskega krožnega gospodarstva:

i.  uporabnost;

ii.  možnost ponovne uporabe;

iii.  popravljivost;

iv.  razstavljanje;

v.  ponovna izdelava ali obnova;

vi.  recikliranje;

vii.  kroženje v okviru biološkega kroga;

viii.  druga morebitna optimizacija rabe proizvodov in materialov.

Stopnja krožne rabe materialov

Vračanje materialov, sestavnih delov in proizvodov v obtok po prvi uporabi v praksi ob uporabi naslednjih strategij (po prednostnem vrstnem redu):

i.  vzdrževanje/podaljšana uporaba;

ii.  ponovna uporaba/ponovna distribucija;

iii.  obnova/ponovna izdelava;

iv.  recikliranje, kompostiranje ali anaerobna razgradnja.

Stopnja rabe je opredeljena kot delež krožne rabe materialov glede na celotno rabo materialov.

Tajni podatki

Tajni podatki EU, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2013/488/EU (7) o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali kot jih za tajne opredeli ena od držav članic, pri čemer so označeni v skladu z Dodatkom B k navedenemu sklepu Sveta.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam ter njihovim vplivom.

Blažitev podnebnih sprememb

Proces zmanjševanja emisij TGP in zadrževanje dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi v skladu s Pariškim sporazumom.

Odpornost proti podnebnim spremembam

Sposobnost podjetja, da se prilagodi podnebnim spremembam ter razvoju ali negotovostim, povezanim s podnebnimi spremembami. Odpornost proti podnebnim spremembam vključuje zmogljivost za upravljanje obsega 1, povezanega s podnebjem, in koristi, ki jih prinašajo s podnebjem povezane priložnosti, vključno z zmožnostjo odzivanja na prehodnostna tveganja in fizična tveganja ter prilagajanja nanje. Odpornost podjetja proti podnebnim spremembam vključuje njegovo strateško odpornost in operativno odpornost proti spremembam, razvoju ali negotovostim, povezanim s podnebnimi spremembami.

S podnebjem povezana priložnost

Morebitni pozitivni učinki, povezani s podnebnimi spremembami, za podjetje. Prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje lahko pomenijo priložnosti za podjetja. S podnebjem povezane priložnosti se bodo razlikovale glede na regijo, trg in industrijo, v katerem podjetje posluje.

S podnebjem povezano fizično tveganje (fizično tveganje zaradi podnebnih sprememb)

Tveganja, ki so posledica podnebnih sprememb, ki lahko temeljijo na dogodkih (akutna) ali na dolgoročnejših (kronična) spremembah podnebnih vzorcev.

Akutna fizična tveganja nastanejo zaradi posebnih nevarnosti, zlasti vremenskih dogodkov, kot so nevihte, poplave, požari ali vročinski valovi. Kronična fizična tveganja nastanejo zaradi dolgoročnejših sprememb podnebja, kot so spremembe temperature in njihov vpliv na dvigovanje morske gladine, manjša razpoložljivost vode, izguba biotske raznovrstnosti ter spremembe proizvodne sposobnosti zemljišč in prsti.

S podnebjem povezana prehodnostna tveganja

Tveganja, ki nastanejo zaradi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam. Običajno vključujejo tveganja politike, pravna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja in tveganja za ugled.

Kolektivna pogajanja

Vsa pogajanja, ki potekajo med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več organizacijami delodajalcev na eni strani in enim ali več sindikati, ali če teh ni, predstavniki delavcev, ki so jih delavci ustrezno izvolili in pooblastili v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, na drugi, za:

i.  določitev delovnih pogojev in pogojev zaposlitve in/ali

ii.  ureditev odnosov med delodajalci in delavci in/ali ureditev odnosov med delodajalci ali njihovimi organizacijami in organizacijami delavcev.

Potrjeni incident (delo otrok ali prisilno delo ali trgovanje z ljudmi)

Incident v zvezi z delom otrok, prisilnim delom ali trgovino z ljudmi, za katerega je bilo ugotovljeno, da je potrjen z dokazi. Potrjeni incidenti ne vključujejo incidentov v zvezi z delom otrok, prisilnim delom ali trgovino z ljudmi, ki se v obdobju poročanja še vedno preiskujejo.

Potrjeni incident korupcije ali podkupovanja

Incident korupcije ali podkupovanja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je potrjen z dokazi. Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja ne vključujejo incidentov korupcije ali podkupovanja, ki se ob koncu obdobja poročanja še vedno preiskujejo. Ugotovitev, da je morebiten primer neskladnosti potrjen z dokazi, lahko sprejme uslužbenec podjetja za skladnost ali uslužbenec s podobno funkcijo ali organ. Odločitev, ki jo utemelji sodišče, ni potrebna.

Potrošnik

Posameznik, ki zase ali za druge pridobi, porabi ali uporabi blago in storitve za osebno uporabo, ne za nadaljnjo prodajo, komercialne ali trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne namene.

Korporativna kultura

Korporativna kultura izraža cilje na podlagi vrednot in prepričanj. Na podlagi skupnih predpostavk in skupinskih norm, kot so vrednote, izjave o poslanstvu ali kodeks ravnanja, usmerja dejavnosti podjetja.

Korupcija

Zloraba zaupanih pooblastil za pridobitev zasebnih koristi, ki jo lahko izvršijo posamezniki ali organizacije. Vključuje prakse, kot so podmazovanje, goljufija, izsiljevanje, nedovoljeno dogovarjanje in pranje denarja. Vključuje tudi ponujanje ali prejemanje daril, posojil, plačil, nagrad ali drugih ugodnosti kateri koli osebi ali s strani katere koli osebe kot spodbude za nepošteno ali nezakonito ravnanje ali ravnanje, ki pomeni kršitev zaupanja v poslovno ravnanje podjetja. Vključuje lahko prejemke v denarju ali naravi, kot so brezplačni izdelki, darila in počitnice, ali posebne osebne storitve, zagotovljene za pridobitev neustrezne prednosti ali ustvarjanje moralnega pritiska za pridobitev take prednosti.

Verodostojne osebe v bližini

Posamezniki z dovolj bogatimi izkušnjami s sodelovanjem s prizadetimi deležniki iz določene regije ali okoliščin (na primer delavke na kmetijah, indigena ljudstva ali delavci migranti), ki lahko pomagajo učinkovito izraziti njihove verjetne pomisleke. V praksi to lahko vključuje NVO za razvoj in človekove pravice, mednarodne sindikate in lokalno civilno družbo, vključno z verskimi organizacijami.

Sedanji finančni učinki

Finančni učinki za tekoče obdobje poročanja, ki so pripoznani v temeljnih računovodskih izkazih.

Vzvodi razogljičenja

Združene vrste blažitvenih ukrepov, kot so energijska učinkovitost, elektrifikacija, preklop na druga goriva, uporaba energije iz obnovljivih virov, sprememba proizvodov in razogljičenje dobavne verige, ki ustrezajo posebnim ukrepom podjetij.

Krčenje gozdov

Začasna ali trajna sprememba gozdnega zemljišča v negozdno, ki jo povzroči človek (8).

Degradacija ali degradirani ekosistem

Kronični človeški vplivi, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti ter motnje v strukturi, sestavi in funkcionalnosti ekosistema.

Odvisnosti

Položaj podjetja, katerega poslovni procesi so odvisni od naravnih, človeških in/ali socialnih virov.

Usedline v vodi in prsti

Količina snovi, ki se je nakopičila v okolju, bodisi v vodi bodisi v prsti, in sicer zaradi rednih dejavnosti ali incidentov ali odstranjevanja s strani podjetij, in to ne glede na to, ali se je nakopičila na proizvodnem mestu podjetja ali zunaj njega.

Dezertifikacija

Degradacija tal na sušnih, polsušnih in suhih subhumidnih območjih zaradi različnih dejavnikov, vključno s podnebnimi razlikami in človekovimi dejavnostmi. Dezertifikacija se ne nanaša na naravno širjenje obstoječih puščav.

Odvajanje

Odvajanje odpadne vode pomeni količino vode (v m3) ali snovi (v kg BPK/d ali primerljivi enoti), ki se doda vodnemu telesu / spere vanj pri točkovnem ali razpršenem viru. Komunalna odpadna voda (ali odvajanje) pomeni očiščene odpadne vode, izpuščene iz čistilne naprave.

Diskriminacija

Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna. Neposredna diskriminacija se pojavi, ko je posameznik zaradi svoje posebne značilnosti, ki spada med „zaščitene razloge“, obravnavan manj ugodno, kot se obravnavajo ali bi se obravnavali drugi v podobnem položaju. Posredna diskriminacija se pojavi, ko je oseba ali skupina oseb z istimi značilnostmi zaradi navidezno nevtralnega predpisa v manj ugodnem položaju. Dokazati je treba, da je skupina zaradi odločitve v manj ugodnem položaju kot skupina v primerljivem položaju.

Dvojna pomembnost

Dvojna pomembnost ima dve razsežnosti: pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Trajnostnostna zadeva izpolnjuje merilo dvojne pomembnosti, če je pomembna z vidika vpliva ali finančnega vidika ali obojega.

Trpežnost proizvoda, sestavnega dela ali materiala

Zmožnost proizvoda, sestavnega dela ali materiala, da ohrani funkcionalnost in ustreznost, če se uporablja, kot je predvideno.

Ekološki prag

Točka, na kateri razmeroma majhna sprememba zunanjih pogojev povzroči hitre spremembe v ekosistemu. Ko je ekološki prag presežen, ekosistem morda ne bo več mogel ponovno vzpostaviti svojega stanja z lastno odpornostjo.

Obseg ekosistema

Velikost ekosistemskega sredstva, pri čemer je ekosistemsko sredstvo neprekinjeni prostor določenega ekosistemskega tipa, za katerega je značilen poseben sklop biotskih in abiotskih sestavin ter njihovih interakcij.

Obnova ekosistema

Vse namerne dejavnosti, ki sprožijo ali pospešijo okrevanje ekosistema iz degradiranega stanja.

Ekosistemske storitve

Prispevki ekosistemov h koristim, ki se uporabljajo pri gospodarskih in drugih človekovih dejavnostih, tj. koristim, ki jih ljudje pridobivajo iz ekosistemov. V oceni ekosistemov tisočletja je mogoče ekosistemske storitve razdeliti na storitve podpore, storitve regulacije, storitve zagotavljanja in kulturne storitve. Vrste ekosistemov so razvrščene glede na Skupno mednarodno klasifikacijo ekosistemskih storitev (CICES).

Ekosistem

Dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto. Tipologija ekosistemov je na voljo v publikaciji IUCN Global Ecosystem Typology 2.0 (Globalna tipologija ekosistemov 2.0).

Emisija

Neposreden ali posreden izpust snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega vira ali razpršenih virov v zrak, vodo ali prst (9).

Zaposleni

Posameznik, ki je v delovnem razmerju s podjetjem v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso.

Končni uporabniki

Posamezniki, ki končno uporabljajo ali naj bi končno uporabljali posamezen proizvod ali storitev.

Enake možnosti

Enak in nediskriminatoren dostop posameznikov do možnosti za izobraževanje, usposabljanje, zaposlitev, karierni razvoj in izvajanje pooblastil, ne da bi bili v manj ugodnem položaju na podlagi meril, kot so spol, rasa ali etnično poreklo, državljanstvo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost.

Enaka obravnava

Načelo enake obravnave je splošno načelo evropskega prava, v skladu s katerim se predpostavlja, da se primerljive okoliščine ali osebe v primerljivih okoliščinah obravnavajo enako. V okviru ESRS S1 se pojem enaka obravnava nanaša tudi na načelo nediskriminacije, v skladu s katerim ne sme biti nobene neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Finančni učinki

Učinki tveganj in priložnosti, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno vplivajo na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

Finančna pomembnost

Trajnostnostna zadeva je pomembna s finančnega vidika, če ustvarja tveganja ali priložnosti, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale) na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja.

Prisilno delo

Vsako delo ali storitev, ki jo oseba opravlja zaradi grožnje kazni in za katero se oseba ni prostovoljno javila. Pojem zajema vse okoliščine, v katerih so osebe kakor koli prisiljene opravljati delo, ter vključuje tradicionalne „suženjstvu podobne“ prakse in sodobne oblike prisile, ki vključujejo izkoriščanje delovne sile ter lahko vključujejo trgovino z ljudmi in sodobno suženjstvo.

Fosilno gorivo

Neobnovljivi viri energije na osnovi ogljika, kot so trdna goriva, zemeljski plin in nafta.

Prostovoljno, predhodno in informirano soglasje

Izraz pravice indigenih ljudstev, da sama določajo svoje politične, socialne, ekonomske in kulturne prednostne naloge. Zajema tri medsebojno povezane in kumulativne pravice indigenih ljudstev: pravico do posvetovanja, pravico do udeležbe ter pravico do svojih zemljišč, ozemelj in virov. Nanaša se na indigena ljudstva in je priznano v mednarodnem pravu o človekovih pravicah, zlasti Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP).

Sladka voda

Podzemne in površinske vode s povprečno letno slanostjo < 0,5 ‰ (tj. mejna vrednost iz Priloge II k okvirni direktivi o vodah).

Zmanjšanje emisij TGP

Zmanjšanje emisij obsegov 1, 2 in 3 ali skupnih emisij TGP podjetja ob koncu obdobja poročanja glede na emisije v izhodiščnem letu. Zmanjšanje emisij je lahko med drugim posledica energijske učinkovitosti, elektrifikacije, razogljičenja dobaviteljev, razogljičenja mešanice virov električne energije, razvoja trajnostnih proizvodov ali sprememb meja poročanja ali dejavnosti (npr. zunanje izvajanje, zmanjšane zmogljivosti), če se dosežejo v okviru lastnega delovanja in vrednostne verige podjetja. Odvzemi in izognjene emisije se ne štejejo kot zmanjšanje emisij.

Odvzem in shranjevanje TGP

(Antropogeni) odvzemi se nanašajo na odstranitev TGP iz ozračja zaradi namernih človekovih dejavnosti. Te vključujejo povečanje bioloških antropogenih ponorov CO2 in uporabo kemijskega inženirstva za doseganje dolgoročnega odstranjevanja in shranjevanja. Z zajemanjem in shranjevanjem ogljika iz industrijskih in z energijo povezanih virov, s katerim se samo po sebi ne odstranjuje CO2 iz ozračja, se lahko iz ozračja odvzame CO2, če se kombinira s proizvodnjo bioenergije (pridobivanje bioenergije z zajemanjem in shranjevanjem ogljika – BECCS). Odvzemi so lahko reverzibilni, pri čemer je preobrat vsak premik shranjenih TGP iz predvidenega skladišča v ozračje. Na primer, če v gozdu, gojenem za odstranitev določene količine CO2, izbruhne požar v naravi, se emisije, zajete v drevesih, vrnejo v ozračje.

Potencial globalnega segrevanja

Dejavnik, ki opisuje vpliv sevalnega prispevka (stopnja škode za ozračje) ene enote zadevnega TGP glede na eno enoto CO2.

Toplogredni plini (TGP)

Plini iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Vključujejo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), žveplov heksafluorid (SF6), dušikov trifluorid (NF3), fluorirane ogljikovodike (HFC) in perfluorirane ogljikovodike (PFC).

Pritožbeni mehanizem

Vsi rutinski, državni ali nedržavni, sodni ali izvensodni postopki, po katerih lahko deležniki vložijo pritožbe in zahtevajo popravne ukrepe. Primeri državnih sodnih in zunajsodnih pritožbenih mehanizmov so med drugim sodišča, delovna sodišča, nacionalne institucije za človekove pravice, nacionalne kontaktne točke na podlagi smernic OECD za večnacionalna podjetja, uradi varuha človekovih pravic, agencije za varstvo potrošnikov, organi za regulativni nadzor in vladni uradi za pritožbe. Nedržavni pritožbeni mehanizmi vključujejo mehanizme, ki jih podjetje upravlja samo ali skupaj z deležniki, kot so pritožbeni mehanizmi na operativni ravni in kolektivna pogajanja, vključno z mehanizmi, vzpostavljenimi s kolektivnimi pogajanji. Poleg tega vključujejo mehanizme, ki jih upravljajo panožna združenja, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe ali skupine več deležnikov.

Pritožbene mehanizme na operativni ravni upravlja organizacija sama ali v sodelovanju z drugimi osebami ter so neposredno dostopni deležnikom organizacije. Mehanizmi omogočajo zgodnjo in neposredno opredelitev in obravnavo pritožb, s čimer se prepreči stopnjevanje škode in pritožb. Poleg tega zagotavljajo pomembne povratne informacije o učinkovitosti skrbnega pregleda organizacije, ki jih sporočijo neposredno prizadete osebe.

V skladu z vodilnim načelom 31 ZN so učinkoviti pritožbeni mehanizmi verodostojni, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami ter vir stalnega učenja. Učinkoviti pritožbeni mehanizmi na operativni ravni poleg teh meril temeljijo tudi na sodelovanju in dialogu. Organizacija morda težje oceni učinkovitost pritožbenih mehanizmov, pri katerih sodeluje, v primerjavi z mehanizmi, ki jih vzpostavi sama.

Podzemne vode

Vsa voda pod zemeljskim površjem v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem (11).

Habitat

Kraj ali vrsta območja, kjer je naravno prisoten organizem ali populacija. Pomeni lahko tudi okoljske lastnosti, ki jih potrebuje določena vrsta, ali njeno ekološko nišo.

Fragmentacija habitatov

Splošni pojem, ki opisuje nabor procesov, s katerimi izguba habitata povzroči razdelitev neprekinjenih habitatov na večje število manjših zaplat z manjšo skupno površino, ki so ločene druga od druge zaradi skupka različnih habitatov. Fragmentacija habitatov lahko nastane zaradi naravnih procesov (npr. gozdni in travniški požari, poplave) in človekovih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo, urbanizacija).

Nadlegovanje

Primer, v katerem ima neželeno vedenje, povezano s prepovedano podlago za diskriminacijo (na primer s spolom v skladu z Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES (13)), učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Nevarni odpadki

Odpadki, ki kažejo eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) o odpadkih.

Podnebni sektorji z velikim vplivom

Sektorji iz oddelkov A do H in oddelka L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (kot so opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 (16)).

Vplivi

Učinek, ki ga ima ali bi ga lahko imelo podjetje na okolje in ljudi, vključno z učinki na človekove pravice, povezanimi z lastnimi dejavnostmi ter višjim in nižjim delom vrednostne verige podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, tudi prek njegovih poslovnih odnosov. Vplivi so lahko dejanski ali morebitni, negativni ali pozitivni, namerni ali nenamerni ter reverzibilni ali nereverzibilni. Pojavijo se lahko kratko-, srednje- ali dolgoročno. Vplivi kažejo negativen ali pozitiven prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju.

Gonilne sile vplivov

Vsi dejavniki, ki povzročajo spremembe narave, antropogenih sredstev, prispevkov narave za ljudi in dobre kakovosti življenja. Neposredne gonilne sile sprememb so lahko naravne in antropogene, Imajo neposredne fizične (mehanske, kemične, zvočne, svetlobne itd.) vplive na naravo in vplive na naravo, ki prizadenejo vedenje. Med drugim vključujejo podnebne spremembe, onesnaževanje, različne vrste spremembe rabe zemljišč, invazivne tujerodne vrste in zoonoze ter izkoriščanje. Posredne gonilne sile vplivov delujejo razpršeno s spreminjanjem neposrednih gonilnih sil vplivov in vplivanjem nanje (na njihovo raven, smer ali stopnjo) ter spreminjanjem drugih posrednih gonilnih sil vplivov in vplivanjem nanje. Interakcije med posrednimi in neposrednimi gonilnimi silami ustvarjajo različne verige odnosov, značilnosti in vplivov, ki se lahko razlikujejo glede na vrsto, intenzivnost, trajanje in razdaljo. Ti odnosi lahko povzročijo tudi različne vrste učinkov prelivanja. Globalne posredne gonilne sile vključujejo gospodarske demografske, tehnološke in kulturne gonilne sile ter gonilne sile v zvezi z upravljanjem. Pri posrednih gonilnih silah se posebna pozornost namenja vlogi institucij (formalnih in neformalnih) ter vplivom vzorcev proizvodnje, ponudbe in potrošnje na naravo, njene prispevke za ljudi in kakovost življenja.

Pomembnost vplivov

Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Pomembna trajnostnostna zadeva z vidika vpliva vključuje vplive, povezane z lastnimi dejavnostmi ter višjim in nižjim delom vrednostne verige podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, tudi prek njegovih poslovnih odnosov.

Incident

Tožba ali pritožba, vložena po formalnem postopku pri podjetju ali pristojnih organih, ali primer neskladnosti, ki ga podjetje ugotovi po vzpostavljenih postopkih. Vzpostavljeni postopki za ugotavljanje primerov neskladnosti lahko vključujejo revizije sistemov upravljanja, formalne programe spremljanja ali pritožbene mehanizme.

Sežig

Nadzorovano sežiganje odpadkov pri visoki temperaturi z energijsko predelavo ali brez nje.

Neodvisni član upravnega odbora

Člani upravnega odbora, ki neodvisno presojajo brez kakršnih koli zunanjih vplivov ali navzkrižja interesov. Neodvisnost na splošno pomeni izvajanje objektivne in proste presoje. Kadar se uporablja kot ukrep za presojo vtisa neodvisnosti ali za opredelitev neizvršnega člana upravnega, poslovodnega in nadzornega organa ali njegovih odborov kot neodvisnega, to pomeni odsotnost interesa, položaja, povezave ali odnosa, ki bi lahko v primeru presoje z vidika razumne in obveščene tretje osebe neupravičeno vplival na odločanje ali pomenil pristranskost pri odločanju.

Indigena ljudstva

Na mednarodni ravni ni enotne opredelitve indigenih ljudstev. V praksi se mednarodne agencije zbližujejo glede tega, katere skupine se lahko štejejo za indigena ljudstva in bi morale biti kot take deležne posebne zaščite. Pomembno merilo za opredelitev indigenih ljudstev je povezano z njihovo povezavo s tradicionalnim območjem, kot je opredeljeno v konvenciji MOD št. 169, člen 1, ki določa, da se konvencija uporablja za: „(a) plemenska ljudstva v neodvisnih državah, katerih socialne, kulturne in gospodarske razmere jih razlikujejo od drugih delov nacionalne skupnosti in katerih status v celoti ali delno urejajo njihovi običaji ali tradicije ali posebni zakoni ali predpisi; (b) ljudstva v neodvisnih državah, ki se štejejo za indigena, ker izvirajo iz prebivalstva, ki je naseljevalo državo ali geografsko območje, ki ji država pripada, v času osvojitve ali kolonizacije ali vzpostavitve sedanjih državnih meja, in ki ne glede na svoj pravni status ohranjajo nekatere ali vse od svojih družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih institucij“. Člen 1(2) konvencije MOD št. 169 določa, da: „se samoopredelitev indigenega ljudstva ali plemena šteje za temeljno merilo za določanje skupin, za katere se uporabljajo določbe te konvencije“.

Posredne emisije TGP

Emisije TGP, ki so posledica dejavnosti subjekta, vendar nastanejo pri virih, ki so v lasti ali pod nadzorom drugega subjekta. Posredne emisije so združene emisije TGP obsega 2 in emisije TGP obsega 3.

Obrat

Nepremična tehnična enota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti, ki bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje.

Interna cena ogljika

Cena, ki jo podjetje uporablja za oceno finančnih posledic sprememb v vzorcih naložb, proizvodnje in potrošnje ter morebitnega tehnološkega napredka in prihodnjih stroškov zmanjšanja emisij.

Interna ogljikocenovna shema

Organizacijska ureditev, ki podjetju omogoča uporabo cen ogljika pri strateškem in operativnem odločanju. Podjetja navadno uporabljajo dve vrsti internih cen ogljika. Prva vrsta je prikrita cena, ki je teoretični strošek ali nominalni znesek, ki ga podjetje ne zaračuna, vendar se lahko uporabi pri ocenjevanju gospodarskih posledic ali kompromisov za zadeve, kot so vplivi tveganja, nove naložbe, neto sedanja vrednost projektov ter stroški in koristi različnih pobud. Druga vrsta je notranji davek ali dajatev, ki je cena ogljika, zaračunana za poslovno dejavnost, proizvodno linijo ali drugo poslovno enoto na podlagi njenih emisij TGP (ti notranji davki ali dajatve so podobni transfernim cenam znotraj podjetja).

Invazivne ali tujerodne vrste

Vrste, katerih vnos in/ali širjenje zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti zaradi človekovih dejavnosti ogroža biotsko raznovrstnost, prehransko varnost ter zdravje in dobro počutje ljudi. Pojem „tujerodna“ se nanaša na vrsto, ki je bila vnesena zunaj svojega naravnega območja razširjenosti (pojma „eksotična“ in „neavtohtona“ sta sopomenki pojma „tujerodna“). „Invazivna“ pomeni, da se vrsta „praviloma širi v ekosistemih, v katere je bila vnesena, in jih spreminja“. Vrsta je torej lahko tujerodna, ne da bi bila invazivna, medtem ko se lahko vrsta, ki je avtohtona v regiji, razširi in postane invazivna, ne da bi bila dejansko tujerodna.

Ključno območje biotske raznovrstnosti

Mesta, ki znatno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih. Mesta se štejejo za globalna ključna območja biotske raznovrstnosti, če izpolnjujejo enega ali več od 11 meril, razvrščenih v pet kategorij: ogrožena biotska raznovrstnost, geografsko omejena biotska raznovrstnost, ekološka celovitost, biološki procesi in nenadomestljivost. Svetovno podatkovno zbirko ključnih območij biotske raznovrstnosti upravlja organizacija BirdLife International v imenu partnerstva KBA Partnership.

Degradacija tal

Številni procesi, ki povzročajo zmanjševanje ali izgubo biotske raznovrstnosti, funkcij ekosistemov ali njihovih koristi za ljudi in vključujejo degradacijo vseh kopenskih ekosistemov.

Odlagališče

Odlagališče odpadkov za odlaganje odpadkov na ali v tla (17).

Zemljiščni sistem (in njegove spremembe)

Kopenska komponenta zemeljskega sistema, ki zajema vse procese in dejavnosti, povezane s človekovo rabo zemljišč. Ti vključujejo socialno-ekonomske, tehnološke in organizacijske vložke in ureditve, pa tudi koristi, pridobljene z zemljišči, ter nenamerne družbene in ekološke rezultate družbenih dejavnosti. Koncept zemljiščnih sistemov združuje rabo zemljišča (dejavnosti, ureditve in vložke, povezane z rabo zemljišča) s pokrovnostjo tal (skupek fizičnih značilnosti zemljišča, ki jih je mogoče opaziti z opazovanjem Zemlje).

Raba zemljišča (in njene spremembe)

Človekova raba določenega območja za določen namen (na primer za stanovanja, kmetijstvo, rekreacijo, industrijo itd.). Pokrovnost tal vpliva na rabo zemljišč, vendar pojma nista sopomenki. Sprememba rabe zemljišča se nanaša na spremembo rabe ali upravljanja zemljišč s strani ljudi, zaradi česar se lahko spremeni pokrovnost tal.

Legitimni predstavniki

Posamezniki, ki so priznani kot legitimni v skladu s pravom ali prakso, kot so izvoljeni predstavniki sindikatov v primeru delavcev ali drugi podobno svobodno izbrani predstavniki prizadetih deležnikov.

Vzvod

Sposobnost podjetja, da povzroči spremembo nezakonitih praks druge osebe, ki je povezana z negativnim s trajnostnostjo povezanim vplivom.

Dejavnosti lobiranja

Dejavnosti, ki se izvajajo z namenom vplivanja na oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na postopke odločanja vlad, vladnih institucij, regulatorjev, institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije ali določevalcev standardov. Take dejavnosti vključujejo (seznam ni izčrpen):

i.  organizacijo srečanj, konferenc, dogodkov ali udeležbo na njih;

ii.  prispevanje k javnim posvetovanjem, obravnavam ali drugim podobnim pobudam/sodelovanje pri njih;

iii.  organiziranje komunikacijskih kampanj, platform, mrež in civilnih pobud;

iv.  pripravo/naročanje dokumentov o politikah in stališčih, javnomnenjskih raziskav in anket, odprtih pisem in raziskovalnega dela v skladu z dejavnostmi, zajetimi s pravili o registru za preglednost.

Vezane emisije TGP

Ocene prihodnjih emisij TGP, ki jih bodo verjetno povzročila ključna sredstva ali proizvodi podjetja, prodani v njihovi obratovalni življenjski dobi.

Dolgoživost

Zasnova za vzdrževanje in trpežnost, ki spodbuja dolgotrajnejšo uporabo od industrijskega standarda v praksi in v velikem obsegu, pri čemer ni ogrožena krožna obdelava ob koncu življenjske dobe.

Morski viri

Biološki in nebiološki viri v morjih in oceanih. Primeri vključujejo, vendar niso omejeni na globokomorske minerale, prod in morsko hrano.

Pomembne priložnosti

S trajnostnostjo povezane priložnosti s pozitivnimi finančnimi učinki, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno pomembno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali) na denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja.

Pomembna tveganja

S trajnostnostjo povezana tveganja z negativnimi finančnimi učinki, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno pomembno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali) na denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja.

Pomembnost

Trajnostnostna zadeva je pomembna, če ustreza opredelitvi pomembnosti vplivov, finančne pomembnosti ali obojega.

Metrike

Kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki jih podjetje uporablja za merjenje učinkovitosti izvajanja svojih politik, povezanih s trajnostnostjo, in doseganja ciljev skozi čas ter poročanje o njima. Metrike podpirajo tudi merjenje rezultatov podjetja v zvezi s prizadetimi ljudmi, okoljem in podjetjem.

Mikroplastika

Majhni kosi plastike, navadno manjši od 5 mm. V okolju, vključno z morjem, ter v hrani in pitni vodi je prisotna vse večja količina mikroplastike. Ko je mikroplastika enkrat v okolju, se ne razgradi biološko in se običajno kopiči, razen če je posebej zasnovana za biološko razgradnjo v odprtem okolju. Biorazgradljivost je zapleten pojav, zlasti v morskem okolju. Obstaja vse večja zaskrbljenost glede prisotnosti mikroplastike v različnih delih okolja (kot je voda), njenega vpliva na okolje in potencialno zdravja ljudi.

Minimalna zahteva po razkritju

Minimalna zahteva po razkritju določa zahtevano vsebino informacij, ki jo podjetje vključi v poročanje o politikah, ukrepih, metrikah ali ciljih, in sicer na podlagi zahteve po razkritju v ESRS ali na podlagi posameznega subjekta.

Naravni viri

Naravna sredstva (surovine), ki se pojavljajo v naravi in se lahko uporabijo za gospodarsko proizvodnjo ali potrošnjo.

Sonaravne rešitve

Ukrepi za zaščito, ohranjanje, obnovo, trajnostno rabo in upravljanje naravnih ali spremenjenih kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov, s katerimi se učinkovito in prilagodljivo obravnavajo socialni, gospodarski in okoljski izzivi, hkrati pa zagotavljajo koristi za blaginjo ljudi, ekosistemske storitve, odpornost in koristi za biotsko raznovrstnost.

Neto ničelni cilj

Določitev neto ničelnega cilja na ravni podjetja, ki je usklajen z doseganjem družbenih podnebnih ciljev, pomeni:

i.  doseganje stopnje zmanjšanja emisij v vrednostni verigi v skladu z zmanjšanjem, potrebnim za doseganje globalne podnebne nevtralnosti na poti do 1,5 °C, ter

ii.  nevtralizacijo vpliva morebitnih preostalih emisij (po približno 90- do 95-odstotnem zmanjšanju emisij TGP z možnostjo upravičenih sektorskih razlik v skladu s priznano sektorsko usmeritvijo) s trajno odstranitvijo enakovredne količine CO2.

Delavci, nezaposleni v lastni delovni sili

Delavci, nezaposleni v lastni delovni sili podjetja, vključujejo posamezne pogodbene izvajalce, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposlene“), in osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78).

Energija iz neobnovljivih virov energije

Energija, za katero ni mogoče šteti, da izvira iz obnovljivih virov.

Operativni nadzor

Operativni nadzor (nad subjektom, mesto, operacijo ali sredstvom) je položaj, v katerem je podjetje zmožno usmerjati operativne dejavnosti in odnose subjekta, mesta, operacije ali sredstva.

Priložnosti

S trajnostnostjo povezane priložnosti s pozitivnimi finančnimi učinki.

Nadure

Število dejansko opravljenih ur delavca, ki presega pogodbeno določeno število ur.

Lastna delovna sila / lastni delavci

Zaposleni, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavci, nezaposleni v lastni delovni sili, ki so posamezniki, ki imajo s podjetjem sklenjeno pogodbo za opravljanje dela (samozaposleni), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78).

Ozonu škodljive snovi

Snovi, navedene v Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč.

Embalaža

Proizvodi iz kakršnih koli materialov, predvideni za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim ter njegovo dostavo, skladiščenje, prevoz in predstavitev, od surovin do predelanega blaga, ki proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku (18).

Plačilo

Običajna osnovna ali minimalna mezda ali plača ter vsi drugi prejemki v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni ali spremenljivi deli) od svojega delodajalca. „Raven plačila“ pomeni letno bruto plačilo in ustrezno bruto urno postavko. „Mediana ravni plačila“ pomeni plačilo zaposlenega, po kateri bi polovica zaposlenih zaslužila več, polovica pa manj, kot zasluži ta zaposleni.

Invalidi

Osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovale v družbi.

Fizična tveganja

Vsa svetovna gospodarska dejavnost je odvisna od delovanja zemeljskih sistemov, na primer stabilnega podnebja in ekosistemskih storitev, kot je zagotavljanje biomase (surovin). Z naravo povezana fizična tveganja izhajajo neposredno iz odvisnosti organizacije od narave. Fizična tveganja nastanejo, ko so naravni sistemi ogroženi zaradi vpliva vremenskih razmer (npr. ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je suša), geoloških dogodkov (npr. potresov) ali sprememb v ravnovesjih ekosistemov, na primer v kakovosti prsti ali morski ekologiji, ki vplivajo na ekosistemske storitve, od katerih so odvisne organizacije. Lahko so akutna, kronična ali oboje. Z naravo povezana fizična tveganja nastanejo zaradi sprememb v biotskih (živih) in abiotskih (neživih) razmerah, ki podpirajo zdrave in delujoče ekosisteme. Fizična tveganja so običajno specifična za določeno lokacijo. Z naravo povezana fizična tveganja so pogosto povezana s fizičnimi tveganji, povezanimi s podnebjem.

Meje planeta

Ta koncept omogoča oceno varnega območja delovanja za človeštvo ob upoštevanju delovanja Zemlje. Za vsak ključni proces zemeljskih sistemov je količinsko opredeljena mejna raven, ki je ne bi smeli prekoračiti, če želimo preprečiti nesprejemljivo svetovno spremembo okolja.

Politika

Sklop ali okvir splošnih ciljev in načel upravljanja, ki jih podjetje uporablja pri odločanju. S politiko se izvaja strategija podjetja ali njegove odločitve v zvezi z upravljanjem, ki se nanašajo na pomembno trajnostnostno zadevo. Vsaka politika je v pristojnosti opredeljenih oseb, določa obseg uporabe in vključuje enega ali več ciljev (po potrebi povezanih z merljivimi cilji). Politika se potrdi in pregleda v skladu z veljavnimi pravili upravljanja podjetja. Politika se izvaja z ukrepi ali akcijskimi načrti.

Onesnaževalo

Snov, vibracija, toplota, hrup, svetloba ali drug onesnaževalec v zraku, vodi ali prsti, ki lahko škoduje zdravju ljudi in/ali okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (19).

Onesnaževanje

Neposredno ali posredno vnašanje onesnaževal v zrak, vodo ali prst, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi in/ali okolju, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (20).

Onesnaževanje prsti

Vnos snovi, vibracij, toplote ali hrupa v prst, ne glede na to, ali se ta vnos izvede na proizvodnem mestu podjetja ali zunaj njega ali z uporabo proizvodov in/ali storitev podjetja, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (21). Onesnaževala prsti vključujejo anorganska onesnaževala, obstojna organska onesnaževala, pesticide, dušik, fosforjeve spojine itd.

Zavarovano območje

Jasno opredeljen geografski prostor, ki je s pravnimi ali drugimi učinkovitimi sredstvi priznan, namenjen in se upravlja za doseganje dolgoročnega ohranjanja narave s povezanimi ekosistemskimi storitvami in kulturnimi vrednotami.

Kupljena ali pridobljena električna energija, toplota, para ali hlajenje

Če podjetje prejme električno energijo, toploto, paro ali hlajenje od tretje osebe. Pojem „pridobljen“ odraža okoliščine, v katerih podjetje ne sme neposredno kupiti električne energije (npr. najemnik v stavbi), ampak se energija dovaja v objekt podjetja z namenom uporabe.

Surovina

Primarni ali sekundarni material, iz katerega se proizvede proizvod.

Priznani standardi kakovosti za ogljične dobropise

Standardi kakovosti za ogljične dobropise, ki jih lahko preverijo neodvisne tretje strani, določajo javno objavo zahtev in poročil o projektih ter zagotavljajo vsaj dodatnost, trajnost in izogib dvojnemu štetju ter določajo pravila za izračun, spremljanje in preverjanje emisij in odvzemov emisij TGP projekta.

Zavedljiva z delom povezana poškodba ali bolezen

Z delom povezana poškodba ali bolezen, ki ima za posledico kar koli od naslednjega:

i.  smrt, odsotnost z dela, omejeno opravljanje dela ali premestitev na drugo delovno mesto, zdravljenje, ki presega prvo pomoč, ali izgubo zavesti ali

ii.  resno poškodbo ali zdravstveno težavo, ki jo ugotovi zdravnik ali drug zdravstveni delavec z licenco, tudi če nima za posledico smrti, odsotnosti z dela, omejenega opravljanja dela ali premestitve na drugo delovno mesto, zdravljenja, ki presega prvo pomoč, ali izgube zavesti.

Predelava

Vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali da se odpadki pripravijo za izpolnitev te funkcije (22).

Recikliranje

Vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.

Obnovitev virov

Spodbujanje zmogljivosti naravnih sistemov za samostojno obnavljanje za ponovno aktivacijo ekoloških procesov, poškodovanih ali prekomerno izkoriščanih zaradi človekovih dejavnosti.

Popravni ukrep

Izravnati ali odpraviti negativni vpliv. Primeri: opravičila, finančna ali nefinančna odškodnina, preprečevanje škode z odredbami ali zagotovili o neponovitvi, sankcije (kazenske ali upravne, kot so denarne kazni), vrnitev, obnovitev, sanacija.

Energija iz obnovljivih virov

Energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija oceanov, vodna energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina (23).

Obnovljivi materiali

Materiali, pridobljeni iz virov, ki se hitro obnovijo v okviru ekoloških ciklov ali kmetijskih postopkov, tako da storitve, ki jih zagotavljajo ti in drugi povezani viri, niso ogrožene ter ostanejo na voljo za naslednjo generacijo.

Pritok virov

Vir, ki vstopi v objekte podjetja.

Odtok virov

Vir, ki zapusti objekte podjetja.

Optimizacija rabe virov

Zasnova, proizvodnja in distribucija materialov in proizvodov z namenom, da se ohrani njihova uporaba pri njihovi največji vrednosti. Okoljsko primerna zasnova in zasnova za dolgoživost, popravilo, ponovno rabo, spremembo namena, razstavljanje in ponovno izdelavo so primeri orodij za optimizacijo rabe virov.

Ponovna uporaba

Vsak postopek, pri katerem se proizvodi in sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani. To lahko vključuje čiščenje ali manjše prilagoditve za zagotovitev primernosti za naslednjo uporabo brez bistvenih sprememb.

Povodje

Območje kopnega, s katerega se ves površinski odtok vode skozi potoke, reke in tudi jezera izliva v morje skozi eno samo rečno ustje, estuarij ali delto.

Tveganja

S trajnostnostjo povezana tveganja z negativnimi finančnimi učinki, ki izhajajo iz okoljskih, socialnih ali upravljavskih zadev in lahko kratko-, srednje- ali dolgoročno negativno vplivajo na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja.

Scenarij

Verjeten opis, kako se lahko razvije prihodnost, na podlagi skladnega in notranje doslednega sklopa predpostavk o ključnih gonilnih silah (npr. stopnja tehnoloških sprememb, cene) in odnosov. Upoštevati je treba, da scenariji niso niti napovedi niti predvidevanja, temveč se uporabljajo za zagotavljanje pogleda na posledice razvoja dogodkov in ukrepov.

Analiza scenarijev

Postopek za opredelitev in oceno možnega razpona rezultatov prihodnjih dogodkov v negotovih razmerah.

Emisije TGP obsega 1

Neposredne emisije TGP iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja.

Emisije TGP obsega 2

Posredne emisije iz proizvodnje kupljene ali pridobljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja, ki jih porabi podjetje.

Emisije TGP obsega 3

Vse posredne emisije TGP (ki niso vključene v emisije TGP obsega 2), ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja, ki poroča, vključno z emisijami v višjem in nižjem delu vrednostne verige. Emisije TGP obsega 3 je mogoče razdeliti na kategorije obsega 3.

Kategorija obsega 3

Ena od 15 vrst emisij TGP obsega 3, opredeljenih v standardu za podjetja iz Protokola o toplogrednih plinih in podrobno opredeljenih v standardu za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o toplogrednih plinih (prilagojeno po standardu za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o toplogrednih plinih, glosar (različica iz leta 2011)). Podjetja, ki se odločijo za obračunavanje svojih emisij obsega 3 na podlagi kategorij posrednih emisij toplogrednih plinov iz standarda ISO 14064-1:2018, se lahko sklicujejo tudi na kategorijo, opredeljeno v določbi 5.2.4 (razen posrednih emisij TGP iz uvožene energije) standarda ISO 14064-1:2018.

Občutljivi podatki

Občutljivi podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (24) o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada.

Mesto

Lokacija enega ali več fizičnih obratov. Če je na lokaciji več fizičnih obratov, ki imajo istega lastnika ali različne lastnike oziroma istega upravljavca ali različne upravljavce, in so določeni deli infrastrukture in objekti deljeni, je lahko celotno območje, kjer je fizični obrat, mesto.

Socialni dialog

Vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preproste izmenjave informacij med predstavniki vlad, delodajalci, njihovimi organizacijami in predstavniki delavcev o vprašanjih skupnega interesa v zvezi z ekonomsko in socialno politiko. Obstaja lahko kot tristranski postopek, pri katerem je vlada uradna stran v dialogu, lahko pa zajema le dvostranske odnose med predstavniki delavcev in vodstvom (ali sindikati in organizacijami delodajalcev).

Socialna zaščita

Nabor ukrepov za zmanjšanje in preprečevanje revščine in ranljivosti v celotnem življenjskem obdobju.

Prst

Vrhnja plast zemeljske skorje med kamninami in površino. Prst sestavljajo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi (25).

Degradacija prsti

Zmanjšana sposobnost prsti, da zagotavlja ekosistemske dobrine in storitve, kot želijo deležniki.

Pozidava tal

Takšno pokritje prsti, da je pokrito območje neprepustno (npr. cesta). Ta neprepustnost ima lahko vplive na okolje, kot je opisano v Uredbi (EU) 2018/2026 (26).

Specifične obremenitve

Masa onesnaževala, ki se izpusti na maso izdelanega proizvoda. Specifične obremenitve omogočajo primerjavo okoljske učinkovitosti obratov ne glede na njihove različne proizvodne obsege, pri čemer nanje ne vpliva mešanje ali redčenje (27).

Sodelovanje z deležniki

Stalni postopek interakcije in dialoga med podjetjem in njegovimi deležniki, na podlagi katerega lahko podjetje pridobi in razume interese in pomisleke deležnikov ter se odzove nanje.

Deležniki

Tisti, ki lahko vplivajo na podjetje ali pa podjetje vpliva nanje. Dve glavni skupini deležnikov sta:

i.  prizadeti deležniki: posamezniki ali skupine, na katerih interese pozitivno ali negativno vplivajo ali lahko vplivajo dejavnosti podjetja ter njegovi neposredni in posredni poslovni odnosi vzdolž njegove vrednostne verige, ter

ii.  uporabniki izjav o trajnostnosti: primarni uporabniki splošnega računovodskega poročanja (obstoječi in morebitni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki, vključno z upravitelji premoženja, kreditnimi institucijami in zavarovalnicami) ter drugi uporabniki, vključno s poslovnimi partnerji podjetja, sindikati in socialnimi partnerji, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami, vladami, analitiki in pripadniki akademske skupnosti.

Nekateri deležniki, vendar ne vsi, lahko spadajo v obe skupini.

Snovi

Kateri koli kemijski element in njegove spojine, razen naslednjih snovi:

i.  radioaktivnih snovi, kot so opredeljene v členu 1 Direktive Sveta 96/29/Euratom (28) o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja;

ii.  gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot so opredeljeni v členu 2(b) Direktive 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih;

iii.  gensko spremenjenih organizmov, kot so opredeljeni v točki 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (30) o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (31);

Snov, ki vzbuja zaskrbljenost

Snov, ki:

i.  izpolnjuje merila iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (32);

ii.  je v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (33) vključena v enega od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti:

iii.  negativno vpliva na ponovno uporabo in recikliranje materialov v izdelku, v katerem je prisotna, kot je opredeljeno v ustreznih zahtevah Unije za okoljsko primerno zasnovo izdelkov.

Snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost

Snov, ki izpolnjuje merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) in je opredeljena v skladu s členom 59(1) navedene uredbe.

Dobavitelj

Subjekt v višjem delu vrednostne verige organizacije (tj. v dobavni verigi organizacije), ki zagotavlja proizvod ali storitev, ki se uporablja pri razvoju lastnih proizvodov ali storitev organizacije. Dobavitelj je lahko z organizacijo v neposrednem poslovnem odnosu (pogosto imenovan neposredni dobavitelj) ali posrednem poslovnem odnosu.

Dobavna veriga

Vse dejavnosti ali postopki subjektov v višjem delu vrednostne verige podjetja, ki zagotavljajo proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri razvoju in proizvodnji svojih proizvodov ali storitev. To vključuje subjekte v višjem delu vrednostne verige, s katerimi je podjetje v neposrednem odnosu (pogosto imenovan neposredni dobavitelj), in subjekte, s katerimi je podjetje v posrednem poslovnem odnosu.

Površinske vode

Celinske vode, razen podzemne vode; somornice in obalno morje, ki glede kemijskega stanja vključujejo tudi teritorialno morje (34).

Trajnostnostne zadeve

Okoljske, socialne in človekove pravice ter dejavniki upravljanja, vključno z dejavniki trajnostnosti, opredeljenimi členu 2, točka (24), Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (35).

Izjava o trajnostnosti

Namenski oddelek poslovnega poročila podjetja, v katerem so predstavljene informacije o trajnostnostnih zadevah, pripravljene v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (36) in ESRS.

S trajnostnostjo povezane priložnosti

Negotovi okoljski, socialni ali upravljavski dogodki ali razmere, ki bi lahko, če se pojavijo, povzročile morebiten pomemben pozitiven učinek na poslovni model ali strategijo podjetja ali njegovo zmožnost doseganja ciljev ter ustvarjanja vrednosti in bi zato lahko vplivale na njegove odločitve in odločitve njegovih poslovnih partnerjev, povezane s trajnostnostnimi zadevami. Tako kot vse druge priložnosti se tudi s trajnostnostjo povezane priložnosti merijo kot kombinacija razsežnosti vpliva in verjetnosti pojavitve.

S trajnostnostjo povezana tveganja

Negotovi okoljski, socialni ali upravljavski dogodki ali razmere, ki bi lahko, če se pojavijo, povzročile morebiten pomemben negativen učinek na poslovni model ali strategijo podjetja in njegovo zmožnost doseganja ciljev ter ustvarjanja vrednosti in bi zato lahko vplivale na njegove odločitve in odločitve njegovih poslovnih partnerjev, povezane s trajnostnostnimi zadevami. Tako kot vsa druga tveganja so tudi s trajnostnostjo povezana tveganja kombinacija razsežnosti vpliva in verjetnosti pojavitve.

S trajnostnostjo povezani vplivi

Učinek, ki ga ima ali bi lahko imelo podjetje na okolje in ljudi, vključno z učinki na njihove človekove pravice, zaradi dejavnosti ali poslovnih odnosov podjetja. Vplivi so lahko dejanski ali morebitni, negativni ali pozitivni, kratko-, srednje- ali dolgoročni, namerni ali nenamerni ter popravljivi ali nepopravljivi. Vplivi kažejo negativen ali pozitiven prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju.

Sistemska tveganja

Tveganja, ki izhajajo iz okvare celotnega sistema in ne posameznih delov. Zanje so značilne skromne prelomne točke, ki posredno povezane povzročajo velike okvare s kaskadnim vzajemnim delovanjem fizičnih tveganj in prehodnostnih tveganj (širjenje negativnih učinkov), pri čemer ena izguba sproži verigo drugih, sistemi pa po pretresu ne morejo ponovno vzpostaviti ravnovesja. Primer je izguba ključne vrste, kot so morske vidre, ki imajo ključno vlogo v strukturi združbe ekosistemov. Na začetku 20. stoletja so morske vidre zaradi lova skoraj izumrle, to pa je povzročilo spremembo obalnih ekosistemov in veliko zmanjšanje proizvodnje biomase.

Cilji

Merljivi, v rezultate usmerjeni in časovno omejeni cilji, ki jih namerava podjetje doseči v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi. Podjetje jih lahko določi prostovoljno ali pa izhajajo iz pravnih zahtev za podjetje.

Ogrožene vrste

Ogrožene vrste, vključno z rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki so navedene na evropskem rdečem seznamu ali na rdečem seznamu IUCN iz oddelka 7 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139.

Usposabljanje

Pobude, ki jih uvede podjetje za ohranjanje in/ali izboljšanje spretnosti in znanj lastnih delavcev. Vključuje lahko različne metodologije, kot sta usposabljanje na kraju samem in spletno usposabljanje.

Načrt za prehod

Posebna vrsta akcijskega načrta, ki ga podjetje sprejme v zvezi s strateško odločitvijo in ki obravnava:

i.  cilj javne politike, in/ali

ii.  akcijski načrt, specifičen za posamezni subjekt, organiziran kot strukturiran sklop ciljev in ukrepov, povezan s ključno strateško odločitvijo, veliko spremembo poslovnega modela in/ali posebej pomembnimi ukrepi in dodeljenimi viri.

Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

Vidik splošne strategije podjetja, ki določa cilje, ukrepe in vire podjetja za njegov prehod na gospodarstvo z nižjimi emisijami ogljika, vključno z ukrepi, kot je zmanjšanje njegovih emisij TGP, z namenom doseganja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C in podnebne nevtralnosti.

Prehodnostna tveganja

Tveganja, ki se pojavijo zaradi neusklajenosti strategije in upravljanja organizacije ali vlagatelja ter spreminjajočega se regulativnega, političnega ali družbenega okolja, v katerem deluje. Dogodki, namenjeni zaustavitvi ali odpravi škode za podnebje ali naravo, kot so vladni ukrepi, tehnološki preboji, spremembe na trgu, pravdni postopki in spremembe želja potrošnikov, lahko ustvarijo ali spremenijo prehodnostna tveganja.

Uporabniki

Uporabniki izjav o trajnostnosti so primarni uporabniki splošnega računovodskega poročanja (obstoječi in morebitni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki, vključno z upravitelji premoženja, kreditnimi institucijami in zavarovalnicami) ter drugi uporabniki, vključno s poslovnimi partnerji podjetja, sindikati in socialnimi partnerji, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami, vladami, analitiki in pripadniki akademske skupnosti.

Vrednostna veriga

Celoten obseg dejavnosti, virov in razmerij, povezanih s poslovnim modelom podjetja in zunanjim okoljem, v katerem deluje.

Vrednostna veriga zajema dejavnosti, vire in odnose, ki jih podjetje uporablja in se nanje opira pri ustvarjanju svojih proizvodov ali storitev od zasnove do dobave, potrošnje ter konca življenjske dobe. Ustrezne dejavnosti, viri in odnosi vključujejo:

i.  dejavnosti, vire in odnose pri lastnih dejavnostih podjetja, kot so človeški viri;

ii.  dejavnosti, vire in odnose vzdolž dobavnih, tržnih in distribucijskih kanalov, kot so pridobivanje materialov in storitev ter prodaja in dobava proizvodov in storitev, ter

iii.  finančno, geografsko, geopolitično in regulativno okolje, v katerem podjetje posluje.

Vrednostna veriga vključuje udeležence višjega in nižjega dela vrednostne verige podjetja. Udeleženci višjega dela vrednotne verige podjetja (npr. dobavitelji) zagotavljajo proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri razvoju svojih proizvodov ali storitev. Subjekti v nižjem delu vrednostne verige podjetja (npr. distributerji, stranke) prejmejo proizvode ali storitve podjetja.

V ESRS se pojem vrednotna veriga uporablja v ednini, čeprav je priznano, da imajo lahko podjetja več vrednostnih verig.

Delavec v vrednostni verigi

Posameznik, ki opravlja delo v vrednostni verigi podjetja, ne glede na obstoj ali naravo pogodbenega razmerja s podjetjem. V ESRS se za delavce v vrednostni verigi štejejo vsi delavci v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, na katere podjetje pomembno vpliva ali bi nanje lahko pomembno vplivalo. To vključuje vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja, in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek poslovnih odnosov. To vključuje vse delavce, ki ne spadajo v lastno delovno silo (lastna delovna sila vključuje osebe, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavce, ki niso zaposleni v lastni delovni sili podjetja in so posamezni pogodbeni izvajalci, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposleni“), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE N78).

Plača

Bruto plača, razen spremenljivih komponent, kot so nadure in spodbujevalno plačilo, in dodatkov, če niso zajamčeni.

Odpadki

Vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči (37).

Hierarhija ravnanja z odpadki

Prednostni vrstni red pri preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi (38):

i.  preprečevanje;

ii.  priprava za ponovno uporabo;

iii.  recikliranje;

iv.  druga predelava, npr. energetska predelava, ter

v.  odstranjevanje.

Ravnanje z odpadki

Zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja mest za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika (39).

Odpadne vode

Vode, ki zaradi svoje kakovosti, količine ali časa nastanka niso več neposredno pomembne za namen, za katerega so bile uporabljene ali za katerega so bile proizvedene.

Odpadne vode enega uporabnika so lahko vir za drugega uporabnika. Hladilna voda se ne šteje za odpadne vode.

Poraba vode

Količina vode, ki je bila vnesena v meje podjetja (ali objekta) in se ni odvajala nazaj v vodno okolje ali k tretji osebi v obdobju poročanja.

Odvajanje vode

Vsota končne odpadne vode in drugih voda, ki v obdobju poročanja zapustijo meje organizacije in se izpustijo v površinske vode, podzemno vodo ali k tretjim osebam.

Vodna intenzivnost

Metrika, ki izraža razmerje med količinskim vidikom vode in enoto opravljene dejavnosti (proizvodi, prodaja itd.).

Voda (reciklirana in ponovno uporabljena)

Voda in odpadne vode (očiščene ali neočiščene), ki so bile uporabljene več kot enkrat pred odvajanjem iz meja podjetja ali skupnih objektov, tako da se zmanjša potreba po vodi. To je lahko v istem postopku (reciklirane) ali drugem postopku v istem (lastnem ali skupnem) objektu ali v drugem objektu podjetja (ponovno rabljene).

Pomanjkanje vode

Količinska abundanca ali pomanjkanje sladkovodnih virov. Pomanjkanje povzroča človek; je funkcija količine človeške porabe vode glede na količino vodnih virov na danem območju. Zato se sušna regija z zelo malo vode, vendar brez porabe vode za ljudi, ne bi štela za regijo s pomanjkanjem vode, temveč za sušno regijo. Pomanjkanje vode je fizična in objektivna realnost, ki jo je mogoče dosledno meriti po regijah in skozi čas. Pomanjkanje vode odraža fizično abundanco sladke vode in ne njeno primernost za uporabo. Regija ima lahko na primer številne vodne vire (in se zato ne šteje za regijo s pomanjkanjem vode), vendar je onesnaženost tako velika, da so te zaloge neprimerne za človekovo ali ekološko rabo.

Odvzem vode

Vsota vseh količin vode, ki se črpa v meje podjetja iz vseh virov za kakršno koli rabo v obdobju poročanja.

Predstavniki delavcev

Predstavniki delavcev pomeni:

i.  predstavnike sindikatov, in sicer predstavnike, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso imenujejo ali izvolijo sindikati ali njihovi člani;

ii.  ustrezno izvoljene predstavnike, in sicer predstavnike ki jih delavci v organizaciji v skladu z določbami nacionalnih zakonov ali predpisov ali kolektivnih pogodb svobodno izvolijo in niso pod nadzorom delodajalca ter katerih naloge ne vključujejo dejavnosti, ki so v zadevni državi priznane kot izključna pristojnost sindikatov, ter katerih obstoj se ne uporablja za spodkopavanje položaja zadevnih sindikatov ali njihovih predstavnikov.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Zadovoljivo stanje ravnovesja med posameznikovim poklicnim in zasebnim življenjem. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v širšem smislu poleg ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem s povezanimi družinskimi obveznostmi in odgovornostmi za oskrbo obsega tudi razporejanje časa med delom in dejavnostmi v zasebnem življenju poleg družinskih obveznosti.

Z delom povezana nevarnost

Z delom povezana nevarnost je lahko:

i.  fizična (npr. sevanje, temperaturni ekstremi, stalen hrup, razlite tekočine na tleh ali nevarnosti spotikanja, nezavarovani stroji, električna oprema z okvaro);

ii.  ergonomska (npr. neustrezno prilagojene delovne postaje in stoli, nerodno gibanje, tresljaji);

iii.  kemijska (npr. izpostavljenost rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem, topilom, ogljikovemu monoksidu ali pesticidom);

iv.  biološka (npr. izpostavljenost krvi in telesnim tekočinam, glivam, bakterijam, virusom ali pikom žuželk);

v.  psihosocialna (npr. verbalno nasilje, nadlegovanje, ustrahovanje);

vi.  povezana z organizacijo dela (npr. pretirane zahteve glede delovne obremenitve, izmensko delo, dolg delovni čas, nočno delo, nasilje na delovnem mestu).

Z delom povezan incident

Dogodek, ki nastane zaradi dela ali med njim in povzroči ali lahko povzroči poškodbo ali zdravstvene težave. Incidenti so lahko na primer posledica električnih težav, eksplozije, požara, prelivanja, prevračanja, iztekanja, toka, zloma, poka, razbitja, izgube nadzora, zdrsa, spotikanja in padca, telesnih gibov brez stresa, telesnih gibov s stresom, šoka, strahu, nasilja ali nadlegovanja na delovnem mestu (npr. spolno nadlegovanje).

Incident, pri katerem pride do poškodbe ali zdravstvenih težav, se pogosto imenuje „nezgoda“. Incident, pri katerem bi lahko prišlo do poškodbe ali zdravstvenih težav, vendar do tega ne pride, se pogosto imenuje „skorajšnja nezgoda“.