Člen 9 Pristojni organi in enotna kontaktna točka

1.   Vsaka država članica imenuje ali vzpostavi enega ali več pristojnih organov, odgovornih za pravilno uporabo in, kadar je potrebno, izvrševanje pravil iz te direktive na nacionalni ravni.

Kar zadeva kritične subjekte v sektorjih iz točk 3 in 4 tabele v Prilogi k tej direktivi, so pristojni organi načeloma pristojni organi iz člena 46 Uredbe (EU) 2022/2554. Kar zadeva kritične subjekte v sektorju iz točke 8 tabele v Prilogi k tej direktivi, so pristojni organi načeloma pristojni organi, iz Direktive (EU) 2022/2555. Države članice lahko za sektorje iz točk 3, 4 in 8 tabele v Prilogi k tej direktivi v skladu z obstoječimi nacionalnimi okviri imenujejo drug pristojni organ.

Kadar države članice imenujejo ali vzpostavijo več kot en pristojni organ, jasno določijo naloge vsakega od zadevnih organov in zagotovijo, da ti organi učinkovito sodelujejo, da bi izpolnili naloge iz te direktive, tudi v zvezi z imenovanjem in dejavnostmi enotne kontaktne točke iz odstavka 2.

2.   Vsaka država članica imenuje ali vzpostavi eno enotno kontaktno točko, ki ima povezovalno vlogo z namenom, da se zagotovi čezmejno sodelovanje z enotnimi kontaktnimi točkami drugih držav članic in skupino za odpornost kritičnih subjektov iz člena 19 (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka). Kadar je ustrezno, država članica imenuje svojo enotno kontaktno točko v okviru pristojnega organa. Kadar je ustrezno, lahko država članica zagotovi, da ima njena enotna kontaktna točka tudi povezovalno vlogo s Komisijo in zagotavlja sodelovanje s tretjimi državami.

3.   Enotne kontaktne točke do 17. julija 2028 in nato vsaki dve leti Komisiji in skupini za odpornost kritičnih subjektov iz člena 19 predložijo zbirno poročilo o prejetih priglasitvah, vključno s številom priglasitev, naravo priglašenih incidentov in ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15(3).

Komisija v sodelovanju s skupino za odpornost kritičnih subjektov pripravi skupno predlogo za poročanje. Pristojni organi lahko prostovoljno uporabijo to skupno predlogo za poročanje za predložitev zbirnih poročil iz prvega pododstavka.

4.   Vsaka država članica zagotovi, da imata njen pristojni organ in enotna kontaktna točka pooblastila ter ustrezna finančna, človeška in tehnična sredstva za uspešno in učinkovito izvajanje nalog, ki so jima dodeljene.

5.   Vsaka država članica zagotovi, da se njen pristojni organ, kadarkoli je ustrezno in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, posvetuje in sodeluje z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi, vključno tistimi, ki so pristojni za civilno zaščito, kazenski pregon ter varstvo osebnih podatkov, ter s kritičnimi subjekti in zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

6.   Vsaka država članica zagotovi, da njen pristojni organ iz te direktive sodeluje in si izmenjuje informacije s pristojnimi organi iz Direktive (EU) 2022/2555 glede tveganj za kibernetsko varnost, kibernetskih groženj in kibernetskih incidentov ter nekibernetskih tveganj, groženj in incidentov, ki vplivajo na kritične subjekte, tudi glede relevantnih ukrepov, ki so jih sprejeli njen pristojni organ in pristojni organi iz Direktive (EU) 2022/2555.

7.   Vsaka država članica v treh mesecih od imenovanja ali vzpostavitve pristojnega organa in enotne kontaktne točke o njuni identiteti ter njunih nalogah in obveznostih iz te direktive, njunih kontaktnih podatkih in vseh njihovih poznejših spremembah uradno obvesti Komisijo. Kadar se države članice odločijo, da bodo, kot pristojni organ v zvezi s kritičnimi subjekti v sektorjih iz točk 3, 4 in 8 tabele v Prilogi, imenovale organ, ki ni pristojni organ iz odstavka 1, drugi pododstavek, o tem obvestijo Komisijo. Vsaka država članica objavi identiteto njenega pristojnega organa in enotne kontaktne točke.

8.   Komisija seznam enotnih kontaktnih točk naredi javno dostopen.