Člen 74 Poročila

učinkovitost poravnave pri domačem in čezmejnem poslovanju za vsako državo članico, pri čemer se upošteva vsaj naslednje:

raven učinkovitosti poravnave v primerjavi s stanjem na glavnih kapitalskih trgih tretjih držav ter v smislu instrumentov, s katerimi se trguje, in vrst poslov, izvedenih na teh trgih;

ustreznost denarnih kazni za neuspešne poravnave, zlasti potreba po dodatni prožnosti na področju teh kazni za neuspešne poravnave v zvezi z nelikvidnimi finančnimi instrumenti;

število in obseg poslov, ki se poravnajo zunaj sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, ter njihov razvoj skozi čas, vključno s primerjavo s številom in obsegom poslov, ki se poravnajo v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, na podlagi informacij, prejetih na podlagi člena 9, in vseh drugih relevantnih informacij, pa tudi učinek tega razvoja na konkurenčnost na trgu poravnave in morebitna tveganja za finančno stabilnost zaradi internalizirane poravnave;

čezmejno opravljanje storitev, zajetih v tej uredbi, na podlagi števila in vrst povezav med CDD, števila tujih udeležencev v sistemih poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, števila in obsega poslov, ki vključujejo takšne udeležence, števila tujih izdajateljev, katerih vrednostni papirji so evidentirani pri CDD v skladu s členom 49, in vseh drugih ustreznih meril;

obravnavanje zahtev za dostop iz členov 49, 52 in 53, da se ugotovijo razlogi za njihovo zavrnitev s strani CDD, CNS in mest trgovanja, morebitnih trendov pri takšnih zavrnitvah in tega, kako bi lahko v prihodnosti zmanjšali ugotovljena tveganja, s tem pa omogočili odobritev dostopa, ter vseh drugih konkretnih ovir za konkurenco na področju potrgovalnih finančnih storitev;

obravnavanje vlog, predloženih v skladu s postopki iz člena 23(3) do (7) in člena 25(4) do (10);

po potrebi ugotovitve medsebojnih strokovnih pregledov za čezmejni nadzor iz člena 24(6) in morebitne možnosti, da bi bili ti pregledi v prihodnje manj pogosti, vključno z navedbo o tem, ali je iz teh ugotovitev razvidno, da so potrebni bolj formalni kolegiji nadzornikov;

uporaba pravil držav članic o civilnopravni odgovornosti v zvezi z izgubami, ki jih je mogoče pripisati CDD;

postopki in pogoji, v skladu s katerimi smejo CDD na podlagi členov 54 in 55 imenovati kreditne institucije ali same sebe za opravljanje pomožnih bančnih storitev, vključno z oceno učinkov, ki jih to utegne imeti za finančno stabilnost in konkurenco na področju storitev poravnave in pomožnih bančnih storitev v Uniji;

uporaba pravil iz člena 38 o zaščiti vrednostnih papirjev udeležencev in njihovih strank, zlasti pravil iz člena 38(5);

uporaba kazni, zlasti potreba po dodatni harmonizaciji upravnih kazni, določenih za kršitev zahtev iz te uredbe;

obravnavanje uradnih obvestil, predloženih v skladu s členom 25(2a).

vsaki dve leti za poročila iz odstavka 1, točke (a), (aa), (b), (c), (i) in (l);

vsaka tri leta za poročila iz odstavka 1, točki (d) in (f);

vsaj vsaka tri leta, in v vsakem primeru v šestih mesecih od medsebojnega strokovnega pregleda izvedenega v skladu s členom 24, za poročilo iz odstavka 1, točka (g);

na zahtevo Komisije za poročila iz odstavka 1, točke (e), (h), (j) in (k).

oceno ustreznosti skrajšanja cikla poravnave in morebitnega učinka takega skrajšanja na CDD, mesta trgovanja in druge udeležence na trgu;

oceno stroškov in koristi skrajšanja cikla poravnave v Uniji, po možnosti z razlikovanjem med različnimi finančnimi instrumenti in kategorijami poslov;

podroben opis prehoda na krajši cikel poravnave, po možnosti z razlikovanjem med različnimi finančnimi instrumenti in kategorijami poslov;

pregled mednarodnega razvoja dogodkov v zvezi s cikli poravnave in njihov vpliv na kapitalske trge Unije.

povprečno trajanje neuspešnih poravnav v zvezi s finančnimi instrumenti ali kategorijami poslov s tistimi finančnimi instrumenti, za katere bi se lahko uporabljali obvezni kritni nakupi;

učinek uvedbe postopka obveznega kritnega nakupa na trgu Unije, vključno z oceno osnovnih vzrokov neuspešnih poravnav, za katere bi se lahko uporabljal obvezni kritni nakup, in analizo posledic obveznih kritnih nakupov za določene finančne instrumente in kategorije poslov;

uporabo podobnega postopka kritnega nakupa na primerljivih trgih tretjih držav in njihov vpliv na konkurenčnost trga Unije;

vsak jasen vpliv neuspešnih poravnav na finančno stabilnost v Uniji;

vsak jasen vpliv na razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, ki izhaja iz različnih stopenj učinkovitosti poravnave, vključno z razlogi za tako odstopanje in ustreznimi ukrepi za njegovo omejitev.