DIREKTIVA 97/67/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve

PRILOGA I

Navodila glede izračunavanja morebitnih neto stroškov univerzalne storitve

Del A:   Opredelitev pojma ‚obveznosti univerzalne storitve‘

Obveznosti univerzalne storitve pomenijo obveznosti iz člena 3, ki jih država članica naloži izvajalcu poštnih storitev za zagotavljanje poštnih storitev na celotnem določenem geografskem območju, kar po potrebi vključuje enotne cene za izvajanje teh storitev na tem geografskem območju ali izvajanje nekaterih brezplačnih storitev za slepe in slabovidne osebe.

Med drugim te obveznosti lahko vključujejo:

Del B:   Izračunavanje neto stroškov

Nacionalni regulativni organ mora preučiti vse možnosti, kako izvajalcem poštnih storitev (ki so imenovani ali pa tudi ne) zajamčiti ustrezne spodbude za stroškovno učinkovito izpolnjevanje obveznosti storitve.

Neto strošek obveznosti univerzalne storitve je vsak strošek, ki je nujen za opravljanje izvajanja univerzalne storitve in je s to dejavnostjo povezan. Neto strošek obveznosti univerzalne storitve se izračuna kot razlika med neto stroški za imenovanega izvajalca univerzalne storitve, ki posluje z obveznostmi univerzalne storitve, in neto stroški istega izvajalca poštnih storitev, ki posluje brez obveznosti univerzalne storitve.

Izračun mora upoštevati vse druge pomembne elemente, vključno z morebitnimi neopredmetenimi in tržnimi koristmi, ki jih ima izvajalec poštnih storitev, imenovan za zagotavljanje univerzalne storitve, upravičenostjo do primernega dobička in spodbudami za stroškovno učinkovitost.

Ustrezno je treba paziti na pravilno ocenitev stroškov, ki bi se jim vsi izvajalci univerzalne storitve izognili, če ne bi bilo obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve. Pri izračunu neto stroškov naj bi se ocenile koristi za izvajalca univerzalne storitve, vključno z neopredmetenimi koristmi.

Izračun mora temeljiti na stroških, ki se lahko pripišejo:

V to kategorijo so vključeni tisti uporabniki ali skupine uporabnikov, ki jih komercialni izvajalec brez obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ne bi oskrboval.

Neto stroške posebnih vidikov obveznosti univerzalne storitve je treba izračunati ločeno, da se prepreči dvojno štetje vseh neposrednih ali posrednih koristi in stroškov. Celotne neto stroške obveznosti univerzalne storitve je treba za vsakega imenovanega izvajalca univerzalne storitve izračunati kot vsoto neto stroškov, ki izhajajo iz posebnih komponent obveznosti univerzalne storitve, pri čemer se upoštevajo vse neopredmetene koristi. Nacionalni regulativni organ je odgovoren za preverjanje neto stroškov. Izvajalec(-ci) univerzalne storitve sodelujejo z nacionalnim regulativnim organom, da slednji lahko preveri neto stroške.

Del C:   Povračilo morebitnih neto stroškov iz obveznosti univerzalne storitve

Za povračilo ali financiranje morebitnih neto stroškov iz obveznosti univerzalne storitve se lahko zahteva, da imenovani izvajalci univerzalne storitve prejmejo nadomestilo za storitve, ki jih opravljajo pod nekomercialnimi pogoji. Ker tako nadomestilo vključuje finančne prenose, morajo države članice zagotoviti, da se ti prenosi izvajajo objektivno, pregledno, nediskriminacijsko in sorazmerno. To pomeni, da naj bi prenosi po možnosti povzročili minimalno izkrivljanje konkurence in tržnega povpraševanja.

Za mehanizem delitve, ki temelji na skladu iz člena 7(4), bi bilo treba uporabiti pregledno in nepristransko metodo zbiranja prispevkov, ki bi preprečevala dvojno obračunavanje prispevkov, tako za vložke in tudi izložke podjetij.

Neodvisni organ, ki upravlja sklad, je odgovoren za zbiranje prispevkov podjetij, ki v državi članici štejejo med podjetja, ki so dolžna prispevati svoj delež k neto stroškom obveznosti univerzalne storitve, in mora nadzorovati prenos zapadlih vsot podjetjem, ki so upravičena do prejema plačil iz sklada.

▼B

►M3  ANNEX II ◄

Quality standards for intra-Community cross-border mail

The quality standards for intra-Community cross-border mail in each country are to be established in relation to the time limit for routing measured from end to end ( *1 ) for postal items of the fastest standard category according to the formula formula D + n, where D represents the date of deposit ( *2 ) and n the number of working days which elapse between that date and that delivery to the addressee.

The standards must be achieved not only for the entirety of intra-Community traffic but also for each of the bilateral flows between two Member States.