SECTION 1 Assessment of ambient air quality in relation to sulphur dioxide, nitrogen dioxide and oxides of nitrogen, particulate matter, lead, benzene and carbon monoxide

Člen 5

Ureditev ocenjevanja

1.  V zvezi z žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in dušikovimi oksidi, z delci (PM10 in PM2,5), svincem, z benzenom ter ogljikovim monoksidom se uporabljata zgornji in spodnji ocenjevalni prag, kakor sta opredeljena v oddelku A Priloge II.

Vsako območje in aglomeracija se razvrsti glede na navedena ocenjevalna praga.

2.  Razvrstitev iz odstavka 1 se pregleda vsaj vsakih pet let v skladu s postopkom iz oddelka B Priloge II.

Vendar se razvrstitev pregleda bolj pogosto, kadar se bistveno spremenijo dejavnosti, ki so pomembne za koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida ali – kadar je to pomembno – dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena ali ogljikovega monoksida v zunanjem zraku.

Člen 6

Merila ocenjevanja

1.  Države članice izvajajo ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževali iz člena 5 na vseh svojih območjih in v vseh aglomeracijah, v skladu z merili, opredeljenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena, ter v skladu z merili, določenimi v Prilogi III.

2.  Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer raven onesnaževal iz odstavka 1 presega zgornji ocenjevalni prag, določen za navedena onesnaževala, se uporabijo meritve kakovosti zunanjega zraka na stalnem merilnem mestu. Za pridobitev ustreznih podatkov o prostorski razporeditvi kakovosti zunanjega zraka se lahko navedene meritve na stalnem merilnem mestu dopolnijo s tehnikami modeliranja in/ali z indikativnimi meritvami.

3.  Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer je raven onesnaževal iz odstavka 1 pod zgornjim ocenjevalnim pragom, določenim za navedena onesnaževala, se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja in/ali indikativnih meritev.

4.  Na vseh območjih in v aglomeracijah, kjer je raven onesnaževal iz odstavka 1 pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim za navedena onesnaževala, za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka zadostujejo tehnike modeliranja ali objektivne ocene ali obe hkrati.

5.  Poleg ocenjevanja iz odstavkov 2, 3 in 4 se opravijo meritve na mestih v neizpostavljenem podeželskem okolju, oddaljenih od pomembnih virov onesnaževanja zraka zato, da se zagotovijo vsaj podatki o celotnih masnih koncentracijah in koncentracijah kemijskih sestav drobnih delcev (PM2,5) na podlagi letnega povprečja; meritve se opravijo v skladu z naslednjimi merili:

Države članice Komisijo tudi obvestijo o merilnih metodah, uporabljenih za merjenje kemijske sestave drobnih delcev (PM2,5).

Člen 7

Vzorčevalna mesta

1.  Umestitev vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zunanjem zraku se določi v skladu z merili iz Priloge III.

2.  Na vsakem območju ali v aglomeraciji, kjer so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest za vsako ustrezno onesnaževalo ni manjše od najmanjšega števila vzorčevalnih mest, določenega v oddelku A Priloge V.

3.  Vendar, za območja in aglomeracije, znotraj katerih se podatki iz vzorčevalnih mest za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja in/ali indikativnih meritev, se lahko skupno število vzorčevalnih mest iz oddelka A Priloge V zmanjša za največ 50 %, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

Pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na mejne vrednosti se upoštevajo rezultati modeliranja in/ali indikativne meritve.

4.  Komisija spremlja uporabo meril za izbor mest vzorčenja v državah članicah, da olajša enotno uporabo teh meril v vsej Evropski uniji.

Člen 8

Referenčne merilne metode

1.  Države članice uporabljajo referenčne merilne metode in merila, opredeljene v oddelkih A in C Priloge VI.

2.  Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji iz oddelka B Priloge VI.