POGLAVJE III UPRAVLJANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA

Člen 12

Zahteve, kadar so ravni onesnaženosti nižje od mejnih vrednosti

Na območjih in v aglomeracijah, kjer so ravni žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, PM10, PM2,5, svinca, benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku pod mejnimi vrednostmi, določenimi v prilogah XI in XIV, države članice vzdržujejo ravni teh onesnaževal pod mejnimi vrednostmi ter si prizadevajo za ohranjanje najboljše kakovosti zunanjega zraka, ki je skladna s trajnostnim razvojem.

Člen 13

Mejne vrednosti in alarmne vrednosti za varovanje zdravja ljudi

1.  Države članice zagotovijo, da po vseh njihovih območjih in aglomeracijah ravni žveplovega dioksida, PM10, svinca in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku ne presežejo mejne vrednosti iz Priloge XI.

Mejne vrednosti dušikovega dioksida in benzena, določene v Prilogi XI, ne smejo biti presežene po datumih, določenih v Prilogi XI.

Spoštovanje teh zahtev se ocenjuje v skladu s Prilogo III.

Sprejemljivo preseganje iz Priloge XI se uporablja v skladu s členom 22(3) in členom 23(1).

2.  Alarmna vrednost za koncentracije žveplovega dioksida in dušikovega dioksida v zunanjem zraku je določena v oddelku A Priloge XII.

Člen 14

Kritične vrednosti

1.  Države članice zagotovijo skladnost s kritičnimi vrednostmi, določenimi v Prilogi XIII, kakor so ocenjene v skladu z oddelkom A Priloge III.

2.  Kadar so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od najmanjšega števila, določenega v oddelku C Priloge V. Kadar indikativne meritve ali modeliranje dopolnjujejo navedeni podatki, takrat se najmanjše število vzorčevalnih mest lahko zmanjša za največ 50 %, v kolikor se ocenjene koncentracije ustreznih onesnaževal lahko določijo v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I.

Člen 15

Ciljno zmanjšanje izpostavljenosti PM2,5 na nacionalni ravni za varovanje zdravja ljudi

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov za zmanjšanje izpostavljenosti PM2,5, da se tako doseže ciljno zmanjšanje izpostavljenosti na nacionalni ravni, določeno v oddelku B Priloge XIV do tam navedenega leta.

2.  Države članice zagotovijo, da kazalnik povprečne izpostavljenosti za leto 2015, določen v skladu z oddelkom A Priloge XIV, ne presega obveznosti glede stopnje izpostavljenosti iz oddelka C navedene priloge.

3.  Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 se oceni v skladu z oddelkom A Priloge XIV.

4.  V skladu s Prilogo III vsaka država članica zagotovi, da razporeditev in število vzorčevalnih mest, na katerih temelji kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5, zagotavlja, da se ustrezno upošteva izpostavljenost celotnega prebivalstva. Število vzorčevalnih mest ne sme biti manjše od tistega, določenega z uporabo oddelka B Priloge V.

Člen 16

Ciljna vrednost PM2,5 in mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov, za zagotovitev, da koncentracije PM2,5 v zunanjem zraku ne presegajo ciljne vrednosti iz oddelka D Priloge XIV po datumu, ki je tam naveden.

2.  Države članice zagotovijo, da po vseh njihovih območjih in aglomeracijah koncentracije PM2,5 v zunanjem zraku ne presegajo mejne vrednosti iz oddelka E Priloge XIV po datumu, ki je tam naveden. Spoštovanje te zahteve se ocenjuje v skladu s Prilogo III.

3.  Sprejemljivo preseganje iz oddelka E Priloge XIV se uporablja v skladu s členom 23(1).

Člen 17

Zahteve na območjih in v aglomeracijah, kadar koncentracije ozona presegajo ciljne vrednosti in dolgoročne cilje

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki ne zahtevajo nesorazmernih stroškov, da zagotovijo doseganje ciljne vrednosti in dolgoročnih ciljev.

2.  Za območja in aglomeracije, kjer je presežena ciljna vrednost, države članice zagotovijo, da se izvede program, pripravljen v skladu s členom 6 Direktive 2001/81/ES, po potrebi pa tudi načrt za kakovost zraka, za doseganje ciljnih vrednosti po datumu, ki je določen v oddelku B Priloge VII te direktive, razen kadar se ciljne vrednosti lahko dosežejo le z ukrepi, ki bi pomenili nesorazmerne stroške.

3.  Za območja in aglomeracije, kjer so ravni ozona v zunanjem zraku višje od dolgoročnih ciljev, vendar manjše od ciljnih vrednosti ali njim enake, države članice pripravijo in izvedejo stroškovno učinkovite ukrepe za dosego dolgoročnih ciljev. Navedeni ukrepi so v skladu vsaj z vsemi načrti za kakovost zraka in programom iz odstavka 2.

Člen 18

Zahteve na območjih in v aglomeracijah, kadar koncentracije ozona dosežejo dolgoročne cilje

Na območjih in v aglomeracijah, kjer koncentracije ozona dosežejo dolgoročne cilje, če to omogočajo dejavniki, vključno z lastnostjo ozona, da se prenaša prek meja, in meteorološkimi pogoji, države članice na teh območjih in v aglomeracijah navedene ravni vzdržujejo pod dolgoročnimi cilji ter s sorazmernimi ukrepi ohranjajo najboljšo kakovost zunanjega zraka, ki je skladna s trajnostnim razvojem in z visoko ravnjo varstva okolja in varovanja zdravja ljudi.

Člen 19

Ukrepi, zahtevani ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti

Kadar je presežena opozorilna vrednost, določena v Prilogi XII, ali katera koli tam navedena alarmna vrednost, države članice storijo vse potrebno, da javnost o tem obvestijo prek radia, televizije, časopisov ali spleta.

Države članice Komisiji začasno predložijo tudi podatke o zabeleženih ravneh in trajanju obdobij, ko je bila presežena alarmna ali opozorilna vrednost.

Člen 20

Delež iz naravnih virov

1.  Za določeno leto posredujejo države članice Komisiji seznam območij in aglomeracij, kjer so preseganja mejnih vrednosti za določeno onesnaževalo povzročili naravni viri. Države članice zagotovijo informacije o koncentracijah in virih ter dokaze, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom.

2.  Kadar je Komisija obveščena o preseganju, ki ga povzročajo naravni viri, v skladu z odstavkom 1, se navedeno preseganje v smislu te direktive ne šteje za preseganje.

3.  Komisija do 11. junija 2010 objavi smernice za dokazovanje in odbijanje preseganj, pripisanih naravnim virom.

Člen 21

Preseganja, pripisana zimskemu posipanju in soljenju cest

1.  Države članice lahko določijo območja ali aglomeracije, kjer so mejne vrednosti za PM10 v zunanjem zraku presežene, zaradi resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali soljenju cest.

2.  Države članice pošljejo Komisiji sezname vseh takšnih območij ali aglomeracij skupaj z informacijami o tamkajšnjih koncentracijah in virih PM10.

3.  Pri obveščanju Komisije v skladu s členom 27, države članice predložijo potrebna dokazila, ki izkazujejo, da so vsa preseganja posledica takšne resuspenzije delcev in da so se sprejeli ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij.

4.  Brez poseganja v člen 20 morajo države članice za območja in aglomeracije iz odstavka 1 tega člena določiti načrt za kakovost zraka, predviden v členu 23, le, kadar je preseganja mogoče pripisati virom PM10, ki niso posledica zimskega posipanja ali soljenja cest.

5.  Komisija do 11. junija 2010 objavi smernice za dokazovanje deleža iz resuspenzije delcev, ki je posledica zimskega posipanja ali soljenja cest.

Člen 22

Odlog rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti

1.  Kadar na določenem območju ali v aglomeraciji ni mogoče doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid ali benzen v rokih iz Priloge XI, lahko država članica za zadevno območje ali aglomeracijo navedene roke odloži za največ pet let pod pogojem, da je načrt za kakovost zraka oblikovan v skladu s členom 23 za območje ali aglomeracijo, za katerega/-o bi veljal odlog; tak načrt za kakovost zraka se dopolni s podatki iz oddelka B Priloge XV, povezanimi z zadevnimi onesnaževali, ter prikazuje, kako se bo pred iztekom novega roka dosegla skladnost z mejnimi vrednostmi.

2.  Kadar se zaradi disperzijskih značilnosti določenega mesta, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, na določenem območju ali v aglomeraciji ne da doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10, kakor so določene v Prilogi XI, je država članica oproščena obveznosti uporabe navedenih mejnih vrednosti do 11. junija 2011, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in če država članica dokaže, da so bili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejeti vsi primerni ukrepi, da bi bil rok izpolnjen.

3.  Kadar država članica uporabi odstavek 1 ali 2, zagotovi, da se mejna vrednost za vsako onesnaževalo ne preseže za več, kot znaša najvišje sprejemljivo preseganje, določeno za vsako od zadevnih onesnaževal v Prilogi XI.

4.  Države članice uradno obvestijo Komisijo, kadar po njihovem mnenju zanje velja odstavek 1 ali 2, ter ji pošljejo načrt za kakovost zraka iz odstavka 1, vključno z vsemi ustreznimi podatki, ki jih Komisija potrebuje, da presodi, ali so ustrezni pogoji izpolnjeni. Komisija pri presoji upošteva predvidene učinke ukrepov, ki so jih sprejele države članice, na kakovost zunanjega zraka v teh državah, tako v sedanjosti kot v prihodnosti, pa tudi predvidene učinke sedanjih in načrtovanih ukrepov Skupnosti, ki jih predlaga Komisija, na kakovost zunanjega zraka.

Kadar Komisija temu ne nasprotuje v roku devetih mesecev po prejemu navedenega uradnega obvestila, se šteje, da so ustrezni pogoji za uporabo odstavka 1 ali 2 izpolnjeni.

V primeru nasprotovanja, lahko Komisija od držav članic zahteva, da prilagodijo ali predložijo nove načrte za kakovost zraka.